EKONOMIKA PRIREJE MLEKA IN GOVEJEGA MESA NA OBMOČJIH Z OMEJENIMI MOŽNOSTMI ZA KMETOVANJE Ben MOLJK Kmetijski inštitut Sl

1. Kmetijski inštitut Slovenije EKONOMIKA PRIREJE MLEKA IN GOVEJEGA MESA NA OBMOČJIH Z OMEJENIMI MOŽNOSTMI ZA KMETOVANJEBen MOLJKKmetijski inštitut Slovenije, 17. november 2010

2. Kmetijski inštitut Slovenije Značilnosti kmetovanja na OMD območjih, ki najbolj vplivajo na: Prihodke (+/-)- omejitve pridelave in prireje,- nižji pridelki, - manjša prireja, - kakovost pridelkov,- načini trženja in tržne poti,- velikostna struktura,- tip kmetijskih gospodarstev- diverzifikacija dohod. virov, - podpore, … Stroške (+/-)- nagib, - nadmorska višina,- kakovost tal, - velikostna struktura in odd. zemljišč,- manjši delež njiv,- večji delež travinja,- večji delež paše,- manjša intenzivnost,- slabše izkoriščanje resursov,- tehnologije,- zmožnost uporabe mehanizacije,- oddaljenost od središč,- infrastruktura, … … in s tem na ekonomski položaj kmetijskih gospodarstev

3. Kmetijski inštitut Slovenije Prireja mleka in mesa Izhodišča za ocene- modelne kalkulacije KIS,- metoda skupnih stroškov (ovrednoteno tudi delo),- cene: oktober 2010,- pri subvencijah OMD plačila NISO upoštevana,- analiza stanja prireje mleka in mesa na OMD območjih izhodiščni parametri. Višina OMD plačil = povečanje stroškov, ki nastanejo zaradi posebnih razmer v pridelavi. Ker gre za uravnilovko, na stroškovni strani povečanje stroškov ni upoštevano, pravilno je, da v tem primeru tudi ni upoštevanja na prihodkovni strani (PMD plačila).

4. Kmetijski inštitut Slovenije Prireja mleka - izhodišča - prireja mleka: osnovna krma iz njiv in travinja ter le iz travinja,- velikost črede 15 molznic,- intenzivnost prireje: opredelitev glede na povprečja po pasmah ter posameznih območjih (predstavitev Perpar T.),- odkupna cena mleka je izračunana na podlagi kakovosti mleka po območjih,- prikaz pomena vsebnosti maščob in beljakovin v mleku na odkupno ceno/prihodek.

5. Kmetijski inštitut Slovenije Prireja mesa - izhodišča - prireja mesa: osnovna krma iz njiv in travinja (NOMD, Niž, Drug),- prireja mesa: osnovna krma iz travinja (Str, Hri, Kra, Gor-viš), - velikost črede 29 glav (75 % biki, 25 % telice),- intenzivnost prireje in masa ob zakolu glede na povprečja po OMD območjih: ponder biki (kat. A) in telice (kat. E) (predstavitev Čandek-Potokar),- odkupna cena za R3, preračun na živo maso. Prirejeno goveje mesa na OMD območjih prihaja predvsem iz rej krav dojilj in pa iz rej, kjer gre za primarno proizvodnjo mleka z nekaj mladega pitovnega goveda. Na OMD območjih v SLO se klasično pitanje govedi praktično ne izvaja, ni pa izraženih drugih tehnologij, ki so prisotne v drugih državah (pitanj volov, ipd.). Poleg tega se na tem področju soočamo s širokim naborom dejavnikov na OMD območjih, pomanjkanja obratoslovno-tehničnih podatkov,ipd, zaradi katerih natančnejša ocena ni mogoča in je treba na rezultate gledati “plastično” (pomen intenzivnosti, vrednosti dela, vrednost posameznih prih.,… na raven stroškov in dohodka).

6. Kmetijski inštitut Slovenije Prireja mleka – domača krma pridelana na njivah in travinju Pomen dolgoživosti, kupljena plemenska telica LS pasma LSX in RJ pasma ČB pasma Tele (zanemarjen vpliv pasme in spola na ceno teleta), hl. gnoj, izločena krava Vred. proizvodnje: prodano mleko, stranski proizvodi, subvencije. Interna realizacija = vred. mleka za tele, gnoj. BDV = Prihodki – variabilni stroški NDV = BDV – amortizacija Zgod.plač. (premije: mlečna, klavna + dod.plač.), reg.pl. + podpora živ. na travinju, trošarina Prodajna cena: zaradi višje vsebnosti MM in MB je trenutna cena višja (izh. cena enaka), odšteti povprečni str. odkupa. + intenzivnost  - lastna cena

7. Kmetijski inštitut Slovenije Prireja mleka – domača krma pridelana na travinju Prireja se začne s pridelavo (tehnologija) ter nakupom krme in ne z vhlevitvijo živali! Pomen uravnoteženosti obroka  vpliv na mlečnost kot tudi na kakovost mleka/prodajno ceno.

8. Kmetijski inštitut Slovenije Doseganje paritetnega dohodka pri prireji mleka doseganje paritetnega dohodka le na ravni neto plače v RS; brez plačila pravic in obveznosti iz dela. Primer: mešane kmetije (pravice in obveznosti so plačane drugje: služba, druge dejavnosti,…) nivo doseganja paritetnega dohodka (povprečne plače v RS); primer: “čisti” kmetje-prihodki le iz prireje mleka doseganje dela paritetnega dohodka le na ravni obveznih pravic ter obveznosti iz dela - zgornja črta: značilno za RJ pasmo - srednja črta: značilno za LS in LSX pasmo - spodnja črta:značilno za ČB pasmo Kaj pomeni kakovost mleka na prodajno ceno?

9. Kmetijski inštitut Slovenije Prireja mesa Osnovna krma iz travinja (večji delež paše) Osnovna krma iz njiv in travinja Zgod. plačila (premije: bike, klavna + dod. plač.), reg.pl. + podpora živ. na travinju, trošarina

10. Kmetijski inštitut Slovenije Doseganje paritetnega dohodka pri prireji mesa Znižanje glede na prvo sliko Znižanje glede na drugo sliko Gibanje krivulj zaradi zmanjšanja vrednosti amortizacije in dela je istosmerno/podobno kot je lahko na primeru posamezne kmetije, na kateri zmanjšanje stroškov, ki jih opravičujejo npr. okoljska plačila, realno ni prišlo. Stroški, zmanjšani za amortizacijo, vrednost dela zmanjšana na raven minimalne plače. Stroški, zmanjšani za amortizacijo.

11. Kmetijski inštitut Slovenije … za konec … Na OMD območjih srečujemo precejšno heterogenost dejavnikov, ki vplivajo na višino stroškov in prihodkov kmetijske pridelave. Širina v poznavanju omenjenih dejavnikov in poznavanje njihovih medsebojnih vplivov, je za razumevanje ekonomskih razmer kmetijskih gospodarstev na OMD območjih ter njihov razvoj in obstoj enako ali celo bolj pomembna kot na območjih brez omejitev za kmetovanje.

12. Kmetijski inštitut Slovenije HVALAZA POZORNOST!