RAZISKAVE PRIMEROV S KONTROLAMI

1. RAZISKAVE PRIMEROV S KONTROLAMI

2. UMESTITEV RAZISKAV PRIMEROV S KONTROLAMI MED OSTALE VRSTE RAZISKAV

3. EPIDEMIOLOŠKE OPAZOVALNE RAZISKAVE populacija POPULACIJSKE EKSPERIMENTALNE RAZISKAVE RAZISKAVE PRIMEROV S KONTROLAMI KLINIČNE OPAZOVALNE RAZISKAVE KLINIČNE OPAZOVALNE RAZISKAVE posameznik posameznik KLINIČNE EKSPERIMENTALNE RAZISKAVE laboratorij TEMELJNE EKSPERIMENTALNE RAZISKAVE

4. ZNAČILNOSTI RAZISKAV PRIMEROV S KONTROLAMI

5. Raziskave tega tipa pogosto predstvljajo enega izmed prvih pristopov za preučevanje etiologije (vzrokov za nastanek) bolezni ali drugega zdravstvenega stanja, saj lahko opazujemo z njimi veliko izpostavljenosti naenkrat, poleg tega pa so relativno poceni in hitro izvedljive.

6. Opredelitev • Je opazovalna epidemiološka raziskava med skupino oseb z boleznijo ali drugim opazovanim pojavom, povezanim z zdravjem (skupina primerov), in primerno primerjalno skupino oseb brez opazovane bolezni ali drugega pojava, povezanega z zdravjem (kontrolno ali referenčno skupino) • Ker se začnejo, ko je bolezen že prisotna in opazujejo dogajanje v preteklosti, jih imenujemo tudi retrospektivne raziskave - ob prisotnem opazovanem pojavu z njimi iščemo morebitne vzroke v preteklosti za njegov nastanek

7. Koraki • Začetna točka raziskave je identifikacija primerov bolezni ali preučevanega stanja in ustreznih kontrol brez te bolezni/stanja. • Primere in kontrole nato primerjamo, da bi ocenili ali obstajajo kakršnekoli razlike v njihovi pretekli izpostavljenosti domnevnim dejavnikom tveganja.

8. NARAVNI POTEK BOLEZNI IN RAZISKAVE PRIMEROV S KONTROLAMI predklinična faza bolezni klinična faza bolezni NASTOP SIMPTOMOV IN/ALI ZNAKOV BOLEZNI TOČKA MOŽNEGA ZGODNJEGA ODKRIVANJA BOLEZNI Izpostavljenost dejavnikom tveganja ZAČETEK BOLEZNI IZID1 - OZDRAVITEV IZID2 - TRAJNA OKVARA IZID3 - SMRT TOČKA OPAZOVANJA bolezen je že prisotna, iščemo morebitno izpostavljenost dejavnikom tveganja v preteklosti

9. Kdaj jih uporabimo • Kadar je opazovani pojav redek • Kadar je predklinična faza bolezni dolga • Kot pripravonakohortno raziskavo

10. Potrebni pogoji za izvedbo • Opazovana bolezen je redka (pogost pojav v epidemiologiji), • Primere in kontrole nato primerjamo, da bi ocenili ali obstajajo kakršnekoli razlike v njihovi pretekli izpostavljenosti domnevnim dejavnikom tveganja.

11. Prednosti in pomanjkljivosti • Prednosti:lahka izvedba,hitri rezultati, ni potrebno veliko število opazovanih oseb, nizka cena, možnost proučevanja povezanosti opazovanega pojava z več dejavnikitveganja hkrati • Pomanjkljivosti:z njimi ne moremo preučevati incidence opazovanega pojava, pogosta pristranost pri merjenju izpostavljenosti (pristranost spominjanja), pomanjkljivi podatki o izpostavljenosti, pogosta "nereprezentativnost" opazovanih skupin (zlasti skupine kontrol)

12. Metode • Povezanost med pojavom in drugimi značilnostmi opazujemo v tovrstnih raziskavah s primerjanjem frekvence opazovane značilnosti v skupini primerov z njegovo frekvenco v referenčni skupini • Viri podatkov so posebne občasne raziskave • Zbiranje podatkov- klinični pregled in vprašalnik

13. Če je prevalenca izpostavljenosti dejavniku tveganja med primeri in kontrolami različna, je mogoče sklepati, da je izpostavljenost povezana z zmanjšano ali zvečano pojavnostjo opazovanega izida.

14. Primer Klasičen primer tovrstnih raziskav je odkritje povezanosti med thalidomidom in nenavadnimi okvarami okončin pri novorojenčkih v Zvezni republiki Nemčiji v letih 1959 in 1960. V raziskavi, začeti leta 1961, so primerjali prizadete in neprizadete otroke (Mellin & Katzenstein,1962). Od 46 mater, katerih otroci so imeli tipične malformacije, jih je 41 jemalo thalidomid med četrtim in devetim tednom nosečnosti, medtem ko nobena od 300 mater iz kontrolne skupine ni jemala tega zdravila in so vse rodile normalne otroke.

15. KOHORTNE RAZISKAVE

16. UMESTITEV KOHORTNIH RAZISKAV MED OSTALE VRSTE RAZISKAV

17. EPIDEMIOLOŠKE OPAZOVALNE RAZISKAVE populacija POPULACIJSKE EKSPERIMENTALNE RAZISKAVE KOHORTNE RAZISKAVE KLINIČNE OPAZOVALNE RAZISKAVE KLINIČNE OPAZOVALNE RAZISKAVE posameznik posameznik KLINIČNE EKSPERIMENTALNE RAZISKAVE laboratorij TEMELJNE EKSPERIMENTALNE RAZISKAVE

18. ZNAČILNOSTI KOHORTNIH RAZISKAV

19. Kohortne raziskave se ponavadi izvajajo, ko je neka hipoteza bila raziskana že s cenejšimi in hitreje izpeljanimi vrstami raziskav (presečnimi preglednimi raziskavami, ali raziskavami primerov s kontrolami). Med opazovalnimi raziskavami so kohortne raziskave najbolj podobne eksperimentalnim raziskavam. Od njih jih loči le to, da subjekti izpostavljenosti dejavniku tveganja niso dodeljeni naključno in niso pod nadzorom raziskovalca.

20. Opredelitev • Kohortne raziskave so epidemiološke raziskave, pri katerih v opredeljeni populaciji, ali delu nje, identificiramo katere osebe so, so bile (historične kohortne raziskave), ali bodo izpostavljene delovanju dejavnika tveganja, za katerega domnevamo, da je povezan z nastankom nekega določenega pojava, povezanega z zdravjem prebivalcev, nato pa pri njih v daljšem časovnem obdobju (ponavadi več let) opazujemo, ali se pojav razvije, ali ne.

21. Opredelitev pojma “kohorta” Kohorta je izbrana skupina oseb, za katere je značilno, da doživljajo neko skupno izkušnjo (npr. izpostavljenost domnevnemu dejavniku tveganja). Spremljamo jo od dneva izpostavitve tej izkušnji dalje.

22. Koraki • Začetna točka raziskave je izbor raziskovane populacije ali kohorte. • Ugotovimo oziroma opredelimo, kateri člani kohorte so izpostavljeni opazovanemu dejavniku. • Kohorti se nato sledi v času • Primerjamo incidenco bolezni v izpostavljeni skupini z incidenco v neizpostavljeniskupini.

23. NARAVNI POTEK BOLEZNI IN KOHORTNE RAZISKAVE predklinična faza bolezni klinična faza bolezni NASTOP SIMPTOMOV IN/ALI ZNAKOV BOLEZNI TOČKA MOŽNEGA ZGODNJEGA ODKRIVANJA BOLEZNI Izpostavljenost dejavnikom tveganja ZAČETEK BOLEZNI IZID1 - OZDRAVITEV IZID2 - TRAJNA OKVARA IZID3 - SMRT TOČKA ZAČETKA OPAZOVANJA Vsi udeleženci so v začetku zdravi. Eni so izpostavljeni delovanju dejavnika tveganja, drugi pa ne. Sledimo morebitenemu pojavu bolezni.

24. Kdaj jih uporabimo • Kadar je opazovani pojav pogost • Kadar je predklinična faza bolezni kratka • Kadar sumimo na močno etiološko vlogo dejavnika tveganja

25. Potrebni pogoji za izvedbo • Reprezentativna kohorta iz proučevane populacije (včasih popolno zajetje). • Možnost natančne opredelitve izpostavljenosti dejavniku tveganja.

26. Prednosti in pomanjkljivosti • Prednosti:primerne za opazovanje incidence opazovanega pojava,možno natančno merjenje izpostavljenosti (manj pristranosti), možnost proučevanje vloge dejavnika tveganja pri nastanku drugih pojavov (vzporedne raziskave), • Pomanjkljivosti:dolga doba do rezultatov (razen pri historičnih kohortah), potrebno veliko število opazovanih oseb, cena kohortnih raziskav je običajno visoka, težave s sledenjem kohorte (izgubljeni iz evidence).

27. Metode • Povezanost med izpostavljenostjo dejavniku tveganja in pojavom opazovanega dogodka (izbruha bolezni) opazujemo v tovrstnih raziskavah s primerjanjem frekvence opazovane značilnosti v skupini izpostavljenih z njegovo frekvenco v neizpostavljeni skupini • Viri podatkov so največkrat posebne občasne raziskave, lahko tudi stalni viri podatkov • Zbiranje podatkov- klinični pregled in vprašalnik

28. Primer Klasičenprimer tovrstnih raziskavje Framinghamska študija (Framingham Health Study), ki jo na vzorcu od 30 do 60 let starih prebivalcev Framinghama, Massachusetts, sistematično izvajajo že od leta 1949. Osredotočena je na raziskovanje koronarne srčne bolezni, povišanega krvnega tlaka in drugih bolezni, ki zadevajo srce in ožilje. Ta dolgoročna raziskava je veliko prispevala tako na metodološkem kot tudi na preventivnem področju, zlasti v zvezi z ugotavljanjem in preprečevanjem vzročnih dejavnikov (holesterol) v povezavi s koronarno boleznijo srca.