EPIDEMIOLOŠKE RAZISKAVE III

1. EPIDEMIOLOŠKE RAZISKAVE III

2. Pojem EPIDEMIOLOŠKA RAZISKAVA ima dva pomena: • Epidemiološke raziskave v širšem pomenuso lahko vse raziskave v medicini • Epidemiološke raziskave v ožjem pomenu so pregledne raziskave na populacijskem nivoju opazovanja

3. Cilj Osnovni cilj epidemioloških raziskav je ovrednotiti povezanost med izpostavljenostjo in opazovanim izidom.

4. Da bi dosegli cilj, moramo primerjati pogostost opazovanega izida (npr. frekvenco bolezni) v skupini oseb, izpostavljenih domnevnemu dejavniku tveganja, s pogostostjo v skupini neizpostavljenih oseb. To primerjavo lahko izpeljemo z izračunavanjem: • razmerjamere pogostosti izida (npr. incidence) med obema skupinama opazovancev. Pri tem razmerje nakazuje verjetnost razvitja bolezni med izpostavljenimi v primerjavi z neizpostavljenimi • razlike mere pogostosti izida (npr. incidence) med obema skupinama opazovancev, ki poda informacijo o absolutnem učinku izpostavljenosti med izpostavljenimi v primerjavi z neizpostavljenimi.

5. Namen epidemioloških raziskav Temeljni namen epidemiološkega raziskovanja je enak splošnemu namenu raziskovanja v medicini -najti čim bolj primeren način razreševanja problemov (ukrepanja), povezanih z zdravjem prebivalcev.

6. Potek Potek epidemioloških raziskav naj bi sledil splošnim načelom, ki so skupna vsem raziskavam: 1.Idejno načrtovanje (oblikovanje zasnove) raziskave (designing). 2.Načrtovanje izvedbe raziskave (planninig). 3.Organiziranje izvedbe raziskave oziroma priprave na njeno izvedbo (organizing). 4.Izvajanje raziskave (implementing, conducting) - zbiranje podatkov in njihova analiza. 5.Predstavitev izsledkov (presentation of the results)

7. Etična načela Epidemiološke raziskave morajo slediti splošnim etičnim načelom raziskav v medicini: • predstavitev raziskave etični komisiji • predstavitev raziskave javnosti (pri nekaterih vrstah) • predstavitev raziskave udeležencem • spoštovanje varovanja osebnih podatkov • osebni pristanek udeležencev na sodelovanje v raziskavi

8. Razlaga izsledkov Pri razlagi rezultatov moramo biti previdni in upoštevati vpliv možnih pristranosti in napak, ki smo jih morebiti storili med načrtovanjem in izvajanjem raziskave. Celo če napake niso očitna razlaga za opazovano povezavo med dvema pojavoma, moramo možnost vzročnosti kljub temuzelo previdno ocenjevati.

9. Predstavitev izsledkov javnosti Izsledke lahko predstavimo na različne načine, odvisno od tega, komu je predstavitev namenjena. CILJNE SKUPINE so različne: - ožja strokova javnost- zdravniki specialisti posameznejavnozdravstvene medicinske usmeritve in ostali javnozdravstveni delavci - širša strokova javnost - ostali zdravniki - politiki in drugi odločevalci (decision makers) - naročnik - mediji - široke ljudske množice

10. Informacijo moramo znati oblikovati na različne načine: •Strokovni javnostiizsledke ponavadi predstavimo v obliki znanstvenih ali preglednih člankov v znanstvenih in strokovnih časopisih ali predstavitve na strokovnih sestankih. •Naročnikuizsledke predstavimo v obliki raziskovalnega poročila •Za predstavitev širšim množicam ponavadi uporabimo obliko intervjuja na televiziji, radiju ali v dnevnem časopisju. Danes kot sredstvo obveščanja vse pogosteje uporabimo tudi spletne strani.

11. UMESTITEV EPIDEMIOLOŠKIH RAZISKAV MED OSTALE RAZISKAVE V MEDICINI

12. Nivoji raziskovanja v medicini • populacija • posameznik • laboratorij

13. Nivoji raziskovanja v medicini • populacija • posameznik • laboratorij koncept raziskovalnega kroga

14. RAZISKOVALNI KROG IN NIVOJI RAZISKOVANJA POPULACIJA POSAMEZNIK POSAMEZNIK LABORATORIJ

15. Zakaj raziskovalni krog?

16. Namen epidemiološkega raziskovanja je najti čim bolj primeren način ukrepanja za razreševanje problemov, povezanih z zdravjem prebivalcev, vsak ukrep pa mora biti tudi ovrednoten. Raziskovalni krog ponazarja potrebo najprej po globalnem vpogledu v zdravstveni problem na nivoju populacije, ki mu nato sledi podrobnejše raziskovanje na nivoju posameznika. Temu lahko (ali pa ne) sledi raziskovanje na laboratorijskem nivoju. Rezultat je primeren način ukrepanja, ki ga uporabimo v namen razreševanja problema. Raziskovalni krog sklenemo z ovrednotenjem učinkovitosti teh ukrepov.

17. POPULACIJA UKREPANJE POSAMEZNIK POSAMEZNIK LABORATORIJ

18. Ukrepamo lahko: • na nivoju populacije • na nivoju posameznika

19. Ukrepanje na nivoju posameznika OPAZOVANJE POJAVA NA NIVOJU POPULACIJE POPULACIJA OPAZOVANJE UČINKOVITOSTI UKREPANJA NA NIVOJU POPULACIJE OPAZOVANJE POJAVA NA NIVOJU POSAMEZNIKA OPAZOVANJE UČINKOVITOSTI UKREPANJA NA NIVOJU POSAMEZNIKA POSAMEZNIK POSAMEZNIK LABORATORIJ

20. Ukrepanje na nivoju populacije OPAZOVANJE POJAVA NA NIVOJU POPULACIJE POPULACIJA OPAZOVANJE UČINKOVITOSTI UKREPANJA NA NIVOJU POPULACIJE POSAMEZNIK POSAMEZNIK LABORATORIJ

21. Primer ukrepa na nivoju populacije?

22. Ukrepanje na nivoju posameznika POPULACIJA OPAZOVANJE POJAVA NA NIVOJU POSAMEZNIKA OPAZOVANJE UČINKOVITOSTI UKREPANJA NA NIVOJU POSAMEZNIKA POSAMEZNIK POSAMEZNIK LABORATORIJ

23. Ukrepanje na nivoju posameznika POPULACIJA OPAZOVANJE POJAVA NA NIVOJU POSAMEZNIKA OPAZOVANJE UČINKOVITOSTI UKREPANJA NA NIVOJU POSAMEZNIKA POSAMEZNIK POSAMEZNIK LABORATORIJ

24. Primer ukrepa na nivoju posameznika?

25. NARAVNI POTEK BOLEZNI IN NIVOJI UKREPANJA predklinična faza bolezni klinična faza bolezni NASTOP SIMPTOMOV IN/ALI ZNAKOV BOLEZNI TOČKA MOŽNEGA ZGODNJEGA ODKRIVANJA BOLEZNI Izpostavljenost dejavnikom tveganja ZAČETEK BOLEZNI IZID1 - OZDRAVITEV IZID2 - TRAJNA OKVARA IZID3 - SMRT Primarna preventiva Sekundarna preventiva Terciarna preventiva • Zmanjševanje izpostavljenosti posameznikov dejavnikom tveganja • Povečevanje odpornosti posameznikov na dejavnike tveganja • Zgodnje odkrivanje bolezni - presejanje • Zgodnje zdravljenje bolezni • Običajno zdravljenje bolezni • Rehabilitacija po preboleli bolezni nivo ciljnih populacijskih skupin populacijski nivo nivo posameznika

26. Primerjava med ukrepanjem na nivoju posameznika (klinična medicina) in ukrepanjem na nivoju skupnosti/populacije (javno zdravje)

27. Primerjava med klinično medicino in javnozdravstvenimi programi

28. VRSTE EPIDEMIOLOŠKIH RAZISKAV

29. Delitev epidemioloških raziskav I • opazovalne raziskave • eksperimentalne raziskave

30. OPAZOVALNE RAZISKAVE ekološke raziskave presečne pregledne raziskave raziskave primerov s kontrolami kohortne raziskave študije primerov (case studies) študije nizov primerov (case series studies) • EKSPERIMENTALNE RAZISKAVE randomiziran kontroliran klinični poskus randomiziran kontroliran terenski poskus

31. Delitev epidemioloških raziskav II • raziskave za postavljanje hipotez • raziskave za preverjanje hipotez

32. RAZISKAVE ZA POSTAVLJANJE (GENERIRANJE) HIPOTEZ presečne pregledne raziskave raziskave primerov s kontrolami kohortne raziskave ekološke raziskave • RAZISKAVE ZA PREVERJANJE HIPOTEZ randomiziran kontroliran klinični poskus randomiziran kontroliran terenski poskus raziskave primerov s kontrolami kohortne raziskave

33. OPAZOVALNE RAZISKAVE ZA POSTAVLJANJE HIPOTEZ presečne pregledne raziskave presečne ekološke raziskave • OPAZOVALNE RAZISKAVE ZA PREVERJANJE HIPOTEZ raziskave primerov s kontrolami kohortne raziskave • EKSPERIMENTALNE RAZISKAVE ZA PREVERJANJE HIPOTEZ randomiziran kontroliran klinični poskus randomiziran kontroliran terenski poskus

34. Delitev epidemioloških raziskav III • opisne epidemiološke raziskave • analitične epidemiološke raziskave

35. Analitične epidemiološke raziskave ponavadi sledijo opisnim epidemiološkim raziskavam. Namen analitične epidemiološke raziskave je preveriti domnevo, da obstaja vzročni odnos med izpostavljenostjo dejavnikov tveganja in pojavom nekega zdravstvenega problema. Z analitično epidemiološko metodo zbiramo »dokaze« o vzročni povezavi med opazovanim pojavom in dejavnikom tveganja zanj, ki so skladni z epidemiološkimi merili vzročnosti.

36. Delitev epidemioloških raziskav IV • raziskave na stalnih virih podatkov • raziskave na občasnih virih podatkov

37. Raziskovalni krog in vrste raziskav

38. OPAZOVANJE NA NIVOJU POPULACIJE EKSPERIMENT NA NIVOJU POPULACIJE OPAZOVANJE NA NIVOJU POSAMEZNIKA OPAZOVANJE NA NIVOJU POSAMEZNIKA EKSPERIMENT NA NIVOJU POSAMEZNIKA EKSPERIMENT NA LABORATORIJSKEM NIVOJU

39. EPIDEMIOLOŠKE OPAZOVALNE RAZISKAVE POPULACIJSKE EKSPERIMENTALNE RAZISKAVE KLINIČNE OPAZOVALNE RAZISKAVE KLINIČNE OPAZOVALNE RAZISKAVE KLINIČNE EKSPERIMENTALNE RAZISKAVE TEMELJNE EKSPERIMENTALNE RAZISKAVE

40. OPISNA EPIDEMIOLOGIJA INTERVENCIJSKA EPIDEMIOLOGIJA ANALITIČNA EPIDEMIOLOGIJA EVALVACIJSKA EPIDEMIOLOGIJA EKSPERIMENTALNA EPIDEMIOLOGIJA