sociologija

1. sociologija

2. Opredelitev sociologije kot znanosti - ima predmet preučevanja - metode - že pridobljena znanja (teorije) • proučevanje modernih družb (od ind. revolucije dalje), pojavov, procesov, problemov kot npr. migracije, družbeno razslojevanje, odnosi med različnimi družbenimi skupinami, položaj ženskega spola… • sociološki pristop: družbeni vidik posameznikovih odločitev; vpliv družbe na posameznikovo odločanje in ravnanje (npr. število otrok, izbira zakonskega partnerja) • išče splošne zakonitosti v družbenem dogajanju • raziskuje procesno (ne! statično) in primerjalno z ostalimi modeli • globalna perspektiva (ekologija, gospodarstvo, življenjski slogi, tehnika, zdravstvo) – svet je usodno povezan • raziskovalna distanca

3. Koristnost socioloških znanj - zlasti v družbeni krizi predvidevanje, poznavanje družbenih zakonitosti in zavestno usmerjanje procesov (procesnost in primerjave!) - politiki !?! - boljše razumevanje različnih družbenih položajev (družbene manjšine) in kulturnih razlik • nam pomaga, da se odločimo kar najbolje • aktivno vključevanje v družbeno življenje (vprašanje moči, vpliva – volitve?) • Poklici (pravo, šport, šolstvo, policija..) • poglabljamo zavest o svetu in o svojem položaju v njem

4. Nastanek sociologije kot znanosti • mlada veda (začetek 19. stol.) • SPREMEMBE V DRUŽBI • Revolucija • zaton fevdalne ureditve • urbanizacija • nastanek kapitalizma in kapitalističnega načina proizvodnje • pojav delavskega razreda • Manjši vpliv religije, večji vpliv znanosti

5. August Comte in Henri de Saint Simon • prva sociološka teoretika • socialna fizika; A. Comte prvi poimenuje sociologijo • verjameta v družbeni razvoj, napredek • optimistični vidik – razvoj k družbi blaginje • pomen vrednot – povezuje družbo

6. A. Comte Razvoj družbe primerjal z razvojem človeka (otroštvo - mladost - zrelost) • vojno-teološko obdobje • kritično-metafizično • industrijsko - znanstveno

7. SOCIOLOŠKI PRISTOPI • FUNKCIONALIZEM strukturalno – funkcionalni pristop • povezanost (integracija) družbe • družba kot celota (makros), sestavljena iz različnih delov ; makrosociološki pristop: pomembni so družbeni procesi, posameznik je vpet vanje • Kako funkcionirajo posamezni deli, kako so med seboj povezani, katere vloge prevzemajo? družbeni sistem se prilagaja okolju, razvoju • družbo povezujejo skupne vrednote (pomen vzgoje, izobr., nadzor – včasih skupni obredi, religija…) • funkcionalizem – sociologija reda; vsak pojav v družbi ima svojo vlogo (revščina, kriminal???)

8. Predstavniki funkcionalizma • EMILE DURKHEIM: Vpliv družbe na posameznika: raziskovanje samomorov (stopnja povezanosti, vrednote, norme) • Robert T. MERTON • Talcott PARSONS: 4 družbeni podsistemi • politični sistem (vodenje, določanje ciljev) • družina (biološka reprodukcija, socializacija) • ekonomski sistem (proizvajanje dobrin, oskrba) • kulturni sistem (vrednote)

9. Socialno-konfliktna teorija Karl Marx - družba ni harmonična enota, polno je nasprotij - prisila, manipulacija, NI skupnih ciljev • določeni deli družbe imajo več moči, si izborijo privilegije • redke dobrine, boj zanje • različni interesi: interes delavstva in interes kapitala (danes tudi medgeneracijski konflikti) • privatna lastnina proizvajalnih sredstev omogoča izkoriščanje; kapital lahko „poceni“ kupi zanje • cilj: odprava privatne lastnine / „Tovarne delavcem!“ • KM - optimist: rešitev brezkonfliktna komunistična družba brez privatne lastnine; ni izkoriščanja, uravnilovka; mišljenje „vsi imamo enake želodce“

10. KM - optimist: rešitev brezkonfliktna komunistična družba brez privatne lastnine; ni izkoriščanja ---------------------------------------------------------------------------------- Ralf DAHRENDORF: ni razlog zgolj privatna lastnina, temveč vse ostale institucije z močjo (politika, izobr., sodstvo..) - drugi konflikti: med spoloma, mesto : podeželje, verski… ---------------------------------------------------------------------------------------- • neenakost različnih družbenih skupin (v moči), različni interesi • zagovarja angažiranost, aktiven odnos do spreminjanja • NI skupnih vrednot in soglasja (kot trdi funkcionalizem), temveč podrejanje in izkoriščanje • vseeno tudi enostranska razlaga – v družbi obstajata solidarnost in sodelovanje ----------------------------------------------------------------------------------- vzpostavitev komunizma v vzhodni Evropi po 2. svetovni vojni negativni aspekti: uravnilovka; mišljenje „vsi imamo enake želodce“, nadzor nad drugače mislečimi…

11. Interakcionizem • Interakcija – medsebojni stik • mikrosociološki pristop – v ospredju je posameznik in njegov vsakodnevni odnos in stik z drugimi – tako se gradi družba • metodološki individualizem • ljudje vsako situacijo precenimo, vrednotimo, in skladno s tem odreagiramo • Thomasov teorem: ljudi označujemo, če dogodke označimo za možne, so možne tudi posledice – „realnost“ je konstrukt

12. Glavni predstavniki: Max Weber: znotraj družbenega dogajanja ljudje ne ravnamo zgolj po ključu vzrok – posledica; imamo tudi svoj razum Georg Herbert Mead: socializacija!; razumevanje in pojmovanje sebe se pomembno oblikuje preko komunikacije z okoljem ErvingGoffman: ljudje v želji po doseganju cilja vseskozi igramo v vsakodnevni interakciji: obleka, nasmeh, drža, glas, pa tudi rituali (pozdravljanje…)

13. NAČELO ZNANSTVENEGA SPOZNANJA • različno od vsakodnevnega izkustva, ne le prvi vtis • Metodologija; veda, kakšni so splošno veljavni načini, postopki in načela znanstvenega raziskovanja • Znanstveno spoznanje želi odkriti splošne zakonitosti, ugotavlja, ali je nekaj splošno ali zgolj delno prisotno

14. Da ja je neko spoznanje znanstveno, morajo biti izpolnjeni pogoji po: OBJEKTIVNOSTI a) pozitivistični pogled: raziskovalec ne sme vključevati svojih lastnih prepričanj (Comte, Durkheim – prave metodologije omogočajo povsem naravoslovni pristop tudi v soc.) b) nemogoče je raziskovati nesubjektivno in vrednostno nevtralno, cilj pa je čim večja objektivnost Upoštevat moramo VSE podatke, tudi tiste, ki morda ne podpirajo naše teze, SPLOŠNOST: ne moremo sklepati zgolj iz posameznih primerov in iz lastnih izkušenj, iščemo splošno veljavne zakonitosti v procesih PREVERLJIVOST: stvari moramo dokazati, tudi drugi lahko preverijo naše postopke, delujemo javno, predstavimo, s kakšnimi postopki, s kakšnim načinom dela smo prišli do svojih spoznanj

15. ZANESLJIVOST: ob istem postopku bi tudi drugič dobili iste rezultate, meriti moramo kakovostno VELJAVNOST; npr. pri testih merjenja IQ, merjenje uspešnosti šolskih sistemov v EU – katere podatke zberemo, obravnavamo in analiziramo, kateri podatki se nam zdijo pomembni? Vprašanje zanesljivosti se nanaša na kakovost merjenja, vprašanje veljavnosti pa na odnos med zbranimi podatki ter raziskovalnim problemom. • sistematičnost

16. PROCES OBLIKOVANJA ZNANSTVENEGA SPOZNANJA POZITIVIZEM – tudi sociologija kot znanost naj deluje po principu naravoslovja: s kvantitativno metodo raziskovanja Družbena dejstva je možno obravnavati kot stvari Družbene dejavnike je možno šteti, meriti Obstajajo vzročne zveze med pojavi – sociologija naj jih natančno izmeri in analizira INTERPRETATIVNI PRISTOP Kako si posameznik razlaga procese, dogajanje – kvalitativno – pojasnevanje dogodkov

17. E. DURKHEIM 1897 : Samomor: sociološka študija kvantitativno: Statistični podatki iz različnih evr. držav - tu niso pomembni le individualni faktorji – raziskovanje znotraj posameznih družbenih kategorij in skupin; spol, starost, veroizpoved (protestanti), zakonski stan (samski) - pomen integracije v družbi, vključenost, družbena regulacija protestantske družbe

18. OBLIKOVANJE HIPOTEZ OZ. DOMNEV • red, pravilnosti, zakonitosti, povezanost, vzročnost – to raziskujejo znanosti • HIPOTEZA, DOMNEVA: raziskovalčeva predstava, njegovo videnje procesov, pojavov in predstava, kako so pojavi povezani med seboj Hipoteza je predlog o obstoju, lastnostih ali določeni povezanosti med pojavi in procesi. jasna, preverimo, dokažemo z ustreznimi metodami

19. SPREMENLJIVKE Posameznike opišemo po: spolu, starosti, izobrazbi, poklicu, dohodku, pripadnosti družbenemu sloju, nacionalnosti, veroizpovedi… SPREMENLJIVKE, VARIABLE (lastnosti, različne vrednosti: ž. ali m. spol…) Težje določljive spremenljivke : kakovost življenja srednješolcev; INDIKATORJI oz. KAZALCI: veliko drugih spremenljivk, ki kažejo na drugo, ki je ne moremo neposredno meriti (npr. dohodek, preživljanje prostega časa, urejenost stanovanja, zdravje, prehrana, socialna mreža, …) Prepletenost družbenih pojavov; Katere spremenljivke bomo vključili, s katerimi indikatorji jih bomo merili?

20. Vzročno posledično vplivanjeOdvisna in neodvisna spremenljivka odvisna s. : predmet raziskovanja, se spreminja, ker nanjo vpliva neodvisna s., je posledica nečesa neodvisna s: vpliva na odvisno s., je vzrok nečesa VZROČNO – POSLEDIČNO VPLIVANJE - smer vplivanja položaj družine – uspeh v šoli – dobra služba ? pitje alkohola – prometne nesreče?

21. KORELACIJA IN VZROČNOST • kako so pojavi, procesi med seboj povezani • vzročno- posledično razmerje • - navidezne zveze (Durkheim; samomori in vloga letnih časov, število gasilcev in velikost požara..) • Korelacija; povezanost med pojavi (ne nujno vzročno-posledična)

22. VZORČENJE POPULACIJA – skupnost (množica) vseh enot pojava, ki nas zanima VZOREC – del populacije, ki nas zanima, na tej osnovi sklepamo na celoto PRAVILA VZORČENJA – reprezentativen vzorec Struktura vzorca se mora ujemati s strukturo populacije • naključni vzorec (vsak 100.) • srukturirani vzorec (spol, starost, izobr…) • model snežne kepe (z dodajanjem, posamezniki nas pripeljejo tudi do drugih oseb – zaprte družbene skupine)