PRILAGODITVE V IZREDNEM POKLICNEM IN STROKOVNEM IZOBRAŽEVANJU

1. PRILAGODITVE V IZREDNEM POKLICNEM IN STROKOVNEM IZOBRAŽEVANJU Posvet ravnateljev srednjih šol, dijaških domov in drugih izobraževalnih organizacij Postojna 2007 Elido Bandelj Sektor za izobraževanje odraslih pri Ministrstvu za šolstvo in šport

2. Skupina za pripravo Navodil o prilagajanju izrednega poklicnega in strokovnega izobraževanja Sonja Klemenčič, ACS, vodja mag. Irena Bahovec, Ministrstvo za šolstvo in šport, Borut Bajželj, Ministrstvo za šolstvo in šport, mag. Katja Dovžak, Ministrstvo za šolstvo in šport, Anica Justinek, Center za poklicno izobraževanje, Zlatko Zepan, Šolski center Novo mesto, Boštjan Zgonc, Ministrstvo za šolstvo in šport.

3. KAJ JE BILO DOSLEJ ŽE OPRAVLJENEGA? Predstavitev temeljnih izhodišč novih Navodil na srečanju Izobraževanje odraslih v organizaciji MŠŠ in Šole za ravnatelje 29. in 30. maja 2007 v Portorožu (70 udeležencev v delovnih skupinah) Izvedba strokovne razprave preko asociacij izvajalskih organizacij (ZLUS, G.I.Z. IO, Zveza društev IO na srednjih šolah, Zveza ravnateljev srednjih šol) Priprava pregleda pripomb in oblikovanje mnenja v zvezi z njimi, dopolnitev besedila Obravnava besedila na seji Strokovnega sveta za izobraževanje odraslih 13. septembra 2007 in priprava dopolnjenega predloga na podlagi razprave

4. REZULTATI EVALVACIJ NOV ZAKON O POKLICNEM IN STROKOVNEM IZOBRAŽEVANJU PRIČAKOVANJA IN ZAHTEVE IZVAJALCEV

5. TERMINOLOGIJA: izobraževanje odraslih = izredno izobraževanje IZREDNO IZOBRAŽEVANJE:organizacija, časovna razporeditev, preverjanje in ocenjevanje, napredovanje NOV ZAKON O POKLICNEM IN STROKOVNEM IZOBRAŽEVANJU PRILAGAJANJE POSAMEZNIKU V SKLADU Z NAVODILI MINISTRA “ODPIRANJE” KURIKULA KREDITNO VREDNOTENJE PROGRAMOV POVEČANA STROKOVNA AVTONOMIJA, A TUDI ODGOVORNOST IZVAJALCEV ZA KAKOVOST

6. IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH: upoštevanje predznanja, prilagajanje posamezniku in skupini, prožna organizacija, napredovanje v programih, pomoč posamezniku, vodeno samo-izobraževanje, druge prožne izvedbene oblike… OHRANITI NAVODILA SPODBUDITI VEČ IZOBRAŽEVANJA O IZVEDBENEM NAČRTOVANJU REZULTATI EVALVACIJ PREPREČITI KOLIZIJO MED PREDPISI POGOJI ZA SAMOIZOBRA-ŽEVANJE PRILAGAJANJE “RESNIČNIM” UDELEŽENCEM PROBLEM MINIMALNEGA OBSEGA UR

7. STROKOVNA AVTONOMIJA JASNE USMERITVE PREPREČEVANJE NESTROKOVNEGA DELA PRIČAKOVANJA IN ZAHTEVE IZVAJALCEV UREDITEV DOKUMEN-TACIJE, POSTOPKOV PRIZNAVANJE ZAHTEVNOSTI STROKOVNEGA DELA NEZAPLETENI POSTOPKI STROKOVNA POMOČ

8. PRAVILNIK O OCENJEVANJU ZNANJA PRED IZOBRAŽEVANJEM MED IZOBRAŽEVANJEM NAVODILA PRILAGAJANJU IZREDNEGA POKLICNEGA IN STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA

9.  Temeljne predlagane rešitve INDIVIDUALNI ORGANIZACIJSKI MODELI SKUPINSKI ORGANIZACIJSKI MODELI

10.  Temeljne predlagane rešitve INDIVIDUALNI ORGANIZACIJSKI MODELI Vsi izvedbeni modeli, ki omogočajo, da se posameznik pretežno ali v celoti izobražuje sam, brez sodelovanja v učni skupini, pri čemer mu izvajalec nudi le možnost preverjanja znanja (izpitni sistem), lahko pa tudi manjšo ali večjo pomoč v obliki organiziranih predavanj, individualnih ali skupinskih konzultacij, drugih oblik organiziranega izobraževanja (vodeno samoizobraževanje, e-izobraževanje, multimedijsko izobraževanje, druge oblike izobraževanja na daljavo ipd.)

11.  Temeljne predlagane rešitve SKUPINSKI ORGANIZACIJSKI MODELI Med skupinske organizacijske modele izrednega izobraževanja sodijo vsi modeli, ki temeljijo na oblikovanju učne skupine s predvidenim okvirnim skupnim načinom poteka in trajanja izobraževanja. To so predvsem šolski (ali razredno-predmetni) organizacijski model, tečajni organizacijski model ipd.

12.  Temeljne predlagane rešitve SKUPINSKI ORGANIZACIJSKI MODELI Ne glede na način izpeljave izrednega izobraževanja se v skladu s temi Navodili šteje, da gre za skupinski organizacijski model, kadar obseg organiziranega izobraževalnega dela na ravni celotnega programa obsega vsaj 50% ali več glede na obseg organiziranega izobraževalnega dela v rednem izobraževanju. Vse izpeljave, ki tega kriterija ne dosegajo, se v skladu s temi Navodili pojmujejo kot individualni organizacijski modeli. INDIVIDUALNI ORGANIZACIJSKI MODELI

13. STROKOVNA ODLOČITEV PRED POZNAVANJEM UDELEŽENCEV  Temeljne predlagane rešitve PREDVIDENE PRILAGODITVE STROKOVNA ODLOČITEV PO SEZNANITVI Z UDELEŽENCI KONČNE PRILAGODITVE ZA UDELEŽENCA OZ. UČNO SKUPINO

14.  Temeljne predlagane rešitve TEČAJ. I. E-IZOBR. DRUGO DRUGO DRUGO POUK PREDVIDENE PRILAGODITVE POUK KONZUL- TACIJE DRUGO DRUGO KONČNE PRILAGODITVE POUK KONZUL- TACIJE

15.  Temeljne predlagane rešitve KAJ ŽE ZNA? KAJ POTREBUJE? KAKO MU/JI LAHKO POMAGAMO NA POTI DO NOVEGA ZNANJA? ?

16.  Temeljne predlagane rešitve UVODNI POGOVOR IZPELJAVA POSTOPKOV PRIZNAVANJA PREDHODNEGA ZNANJA IN DELOVNIH IZKUŠENJ INDIVIDUALNI ORGANIZACIJSKI MODELI SKUPINSKI ORGANIZACIJSKI MODELI

17.  Temeljne predlagane rešitve SKUPINSKI ORGANIZACIJSKI MODELI UVODNI POGOVOR IZPELJAVA POSTOPKOV PRIZNAVANJA PREDHODNEGA ZNANJA IN DELOVNIH IZKUŠENJ ANALIZA UČNE SKUPINE IZVEDBENI NAČRT ZA UČNO SKUPINO OSEBNI IZOBRAŽEVALNI NAČRT ZA POSAMEZNIKA

18.  Temeljne predlagane rešitve SKUPINSKI ORGANIZACIJSKI MODELI SPREMLJANJE, PRESOJANJE, DOPOLNJEVANJE, SPREMINJANJE IZVEDBENI NAČRT ZA UČNO SKUPINO OSEBNI IZOBRAŽEVALNI NAČRT ZA POSAMEZNIKA

19.  Temeljne predlagane rešitve INDIVIDUALNI ORGANIZACIJSKI MODELI UVODNI POGOVOR IZPELJAVA POSTOPKOV PRIZNAVANJA PREDHODNEGA ZNANJA IN DELOVNIH IZKUŠENJ OSEBNI IZOBRAŽEVALNI NAČRT

20.  Temeljne predlagane rešitve INDIVIDUALNI ORGANIZACIJSKI MODELI SPREMLJANJE, PRESOJANJE, DOPOLNJE-VANJE, SPREMI-NJANJE obvezne konzultacije (5 ur na programsko enoto) učni viri OSEBNI IZOBRAŽEVALNI NAČRT

21.  Temeljne predlagane rešitve Prilagoditve v organizacijski izvedbi programa Izvajalec programa v odvisnosti od potreb in možnosti udeležencev izobraževanja, pogojev za izvedbo, s katerimi razpolaga, in od drugih pogojev izvedbo programa prilagodi tako, da izbere ter izpelje primeren skupinski ali individualen organizacijski model izobraževanja. Izvedba programa lahko poteka tudi kot kombinacija različnih skupinskih in individualnih organizacijskih modelov.

22.  Temeljne predlagane rešitve Prilagoditve trajanja izobraževanja Izredno izobraževanje lahko traja manj ali več časa kot redno, kar je odvisno od ugotovljenega predznanja in izkušenj udeležencev, od hitrosti njihovega napredovanja, od izbranega organizacijskega modela ter drugih pogojev. Pri določanju trajanja izrednega izobraževanja lahko izvajalec v programu različno skrajšuje ali podaljšuje trajanje posameznih programskih enot. Pri tem mora zagotoviti, da so po trajanju sorazmerno zastopane tudi programske enote, ki predstavljajo odprti kurikul.

23.  Temeljne predlagane rešitve Šolsko leto Ne glede na šolski koledar, ki ga določi minister, lahko izvajalec izrednega izobraževanja določi drugačen začetek, razporeditev, trajanje in konec šolskega leta, pri čemer mora zagotoviti, da se udeleženci lahko udeležijo zunanjega preverjanja znanja, ki je pogoj za zaključek izobraževanja, v razpisanih rokih, pri čemer ni nujno, da so to prvi razpisani roki v letu.

24.  Temeljne predlagane rešitve Prilagajanje organizacije preverjanja in ocenjevanja znanja Izvajalec prilagoditve v organizaciji preverjanja in ocenjevanja znanja v izrednem izobraževanju določi v dogovoru z udeležencem v osebnem izobraževalnem načrtu, pri skupinskih organizacijskih oblikah pa tudi v izvedbenem načrtu za učno skupino.

25.  Temeljne predlagane rešitve Kreditno vrednotenje športne vzgoje V izrednem izobraževanju se predmet športna vzgoja na izvaja in ne ocenjuje. V dokumentaciji se to evidentira z besedo »oproščen/a«. Udeležencem se krediti, določeni v programu za športno vzgojo, priznajo.

26.  Temeljne predlagane rešitve OBVEŠČANJE JAVNOSTI OBVEŠČANJE KANDIDATOV ZA IZOBRAŽEVANJE OBVEŠČANJE UDELEŽENCEV OBVEŠČANJE UČITELJEV IN STROKOVNIH DELAVCEV

27.  Temeljne predlagane rešitve NI NEPOSREDNE ZUNANJE KONTROLE LETNO POROČILO O KAKOVOSTI NAČIN SPREMLJANJA KAKOVOSTI PODPORA IZREDNEMU UČENJU USPOSOBLJE-NOST OSEBJA

28.  Temeljne predlagane rešitve • Letno poročilo komisije za kakovost • po katerih organizacijskih modelih izvaja izredno izobraževanje, • kako spremlja kakovost izpeljave in učinkov, • kakšne so temeljne ugotovitve in kakšne izboljšave so načrtovane, • kakšna je usposobljenost osebja in katere ukrepe za izboljšanje usposobljenosti je izpeljal • kako podpira učenje udeležencev, zlasti pa njihovo samostojno učenje