Glasbena vzgoja - prilagoditve pri poučevanju gluhih in naglušnih učencev

1. Glasbena vzgoja -prilagoditve pri poučevanju gluhih in naglušnih učencev Nada Hernja, prof.def. Sergeja Groegl, spec.ped. Alenka Werdonig, dipl.psih.

3. POSLUŠANJE • Je pridobljena sposobnost • Za razvoj potrebuje zdrav sluh • Je sposobnost razlikovanja • Tako lahko identificira, razume in si zapomni pomen besed.

4. Slušne sposobnosti Slušno procesiranje • razlikovanje različnih zvokov, razlikovanje različnih zvokov v hrupu, razlikovanje dveh različnih zvokov istočasno, razumevanje hitrega govora, določanje smeri izvora zvoka /govora, analiza različnih zvočnih vzorcev, dinamika poslušanja (tiho/glasno) - prepoznavanje glasovnih vzorcev, zaznava posameznih elementov strukture, slušna sinteza, dopolnjevanje, kratkotrajno pomnenje

5. Razvoj poslušanja • Dojenček do približno drugega meseca samo posluša • Nato se prične obračati za človeškim glasom • Pri 5.m zanesljivo prepozna materin glas in določa smer izvora zvoka • Pri 7.m že posluša samega sebe • Do 9.m. razvije bebljanje • Pri 10.m razume prve pomene slišanega • Pri enem letu že spregovori prvo besedo

6. Poslušanje • Jeindividualna sposobnost. Vsak posluša drugače, povezuje drugačne vrednote, ima drugačna občutja ob slišanem, odvisno od svoje individualne izkušnje. • Za dobro učenje moramo biti dobri poslušalci.Dober sluh je pogoj za dobro poslušanje – ni pa garancija. Slabi poslušalci imajo lahko dober sluh. • Mnogi otroci imajo odličen sluh in velike težave v procesu poslušanja.

7. Dobri poslušalci - pravilno slišijo zvok in vse njegove odtenke. - se osredotočijo na pomembno. - odrinejo nepomembne stimulacije v ozadje - se ne pustijo zmotiti napadom vseh informacij, ki jih dobimo - organizirajo dobljene informacije v pomensko hierarhijo

8. Slabi poslušalci • nimajo sposobnosti filtriranja nepomembnih informacij. • proti neprestanemu bombardiranju informacij se borijo tako, da se izklopijo.

9. Tomatis • človek govori, kot sliši • če ima uho možnost da točno sliši manjkajoče frekvence, jih takoj uporabi v govoru • če človek zavestno usmeri pozornost na določene frekvence, le te zazna in se poslušanje in govor spremenita

10. Tomatis trdi: • da je mnogo telesnih in psihičnih stanj povezanih s poslušanjem. Uho naj bi bilo odgovorno za okoli 90% dotoka energije v možgansko skorjo. Za to potrebuje predvsem visoke frekvence. To nam razloži, zakaj ljudje, ki visoke tone slabo ali sploh ne slišijo, trpijo za zmanjšano motivacijo in utrujenostjo.

11. Težave imajo: • Učenci, ki so slabi poslušalci • Naglušni učenci • Gluhi učenci s PV

12. Zunanje uho -uhelj in sluhovod Srednje uho -bobnič in tri drobne slušne koščice Notranje uho -polž (cochlea) napolnjena s tekočino, kjer se nahajajo občutljive zaznavne celice-dlačnice. -vestibularni sistem-ravnotežje UHO

13. PREVODNA OKVARA Zunanje uho (nalaganje ušesnega masla, vnetje sluhovoda) Srednje uho ( predrtje bobniča, vnetje, otoskleroza-kalcifikacija okoli stremenca, ki mu onemogoča gibanje OKVARA SLUHA ZAZNAVNA OKVARA Notranje uho (staranje, hrup,zdravila, poškodbe,bolezni, dednost)

14. Naglušnost -oseba slabše sliši (Izguba sluha do 90 dB na govornih frekvencah) -na vseh frekvencah govora -na določenih frekvencah govora (visokih ali nizkih) Izguba je lahko lažja, srednja ali težka. Gluhota- oseba ne sliši glasov govora (Izguba sluha več kot 91 db na govornih frekvencah) obojestransko NAGLUŠNOST/GLUHOTA

15. Čas nastanka okvare • prelingvalna Nastane pred razvojem govora • postlingvalna Nastane potem, ko je govor že razvit Čas nastanka sluha ima velik pomen zaradi povezanosti z razvojem govora.

16. Slušni aparati Polžev vsadek (kohlearni implant) PRIPOMOČKI

17. Kako se glasovi “slišijo” v posameznih besedah? • Zvok je kompleksna mešanica stotine različnih frekvenc, ki ga analizira kohlea. To mora opraviti hitro in točno. Analizira katere frekvence vsebuje zvok. Nekateri glasovi imajo podobne osnovne frekvence (B+P, T+D). • Samoglasniki se najbolje slišijo • Nekateri soglasniki so nenapeti, kratki, tihi • Nekatere lahko “vidimo”, druge ne • Na slišnost vpliva položaj v besedi

18. POMEN GOVORNIH FREKVENC

19. LAŽJE Pričakovane besede Daljše besede V kontekstu V tišini TEŽJE Nepričakovane besede Kratke besede Posamezna beseda V hrupu POSLUŠANJE

20. Poslušanje v hrupu • Sposobnost razlikovanja pomembnihod nepomembnih signalov je bistven pogoj za razumevanje govora v hrupu.

21. Sposobnost poslušanja/razlikovanja slišečih otrok v hrupu • Za dobro razumevanje mora biti odnos med hrupom in koristnim signalom +15dB. Pri manjšem odnosu kot +10dB se razumevanje slabša. • Raziskava: -pri 0 dB signal/hrup 91% -pri -5dB signal/hrup 75% -pri -10dB signal/hrup 55% • Otrok s težavami sluha potrebuje najmanj +15dB

22. Tišina,pričakovane,dvozložne Tišina,pričakovane, enozložne Tišina,nepričakovane, enozložne Hrup,pričakovane,dvozložne Hrup,pričakovane,enozložne Hrup,nepričakovane, enozložne 90% 87,9% 74,3% 72,5% 58,9% 23,1% REZULTATI12 učencev od 7-15 let

23. Sami pravijo: • Težko je pisati, ko ona govori • Hiter govor • Zelo dolgi stavki • Neznane besede • Ne razumem glasbe • Vem kdaj pojejo in kdaj igrajo • Učitelji ne znajo razložit • Razlikovanje T in D • Hrup (zunaj je v redu) • Najboljše razumem družino, najslabše tuje ljudi • V šoli dobro razumem, najboljše pri individualni pomoči • Težko razumem otroke, če slabo govorijo • Težko se je učiti nove besede • Ko je učitelj daleč • Glasno ni v redu • Kratki stavki so boljši

24. Primeri zaznave zvoka

25. Primeri zaznave zvoka

26. Z normalnim sluhom slišimo vse zvoke v svojem okolju

27. Izguba je predvsem na področju visokih frekvenc. Najbolj je oteženo poslušanje v hrupu.

28. Prizadete so lahko vse frekvence poslušanja, predvsem pa visoke frekvence, kar otežuje razumevanje govora.

29. Izguba sluha na visokih frekvencah. Oseba sliši a ne razume.

31. Zakonske podlage • Odločba o usmeritvi • Strokovno mnenje • Navodila za izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za devetletno osnovno šolo • Individualiziran program • Strokovna skupina

32. Prostor • Akustično ustrezen prostor • Namestitev učenca, položaj učitelja • Poslušanje v hrupu • Možnost umika, izklopa tehničnega pripomočka

33. Prilagoditve pri podajanju snovi • Slikovni material • Predhodna obdelava besedila,ni spontanega poznavanja pesmi • Izbor besedil • Medpredmetne povezave (lik.pouk, slov.jezik, zgodovina,zemljepis,….) • Povezovanje glasbe z gibanjem • Krajše enote poslušanja, možnost likovnega izražanja • Poznavanje zmožnosti zaznave – ne zmore vseh zvrsti enako

34. Prilagoditve pri preverjanju in ocenjevanju znanja • Iz ocenjevanja izvzeti, kar ni dosegljivo čutni izkušnji (prepoznavanje skladb, prepoznavanje posameznih vrst inštrumentov, narečne pesmi, pesmi v tujem jeziku, ...) • Jasna navodila in vprašanja, preveriti ali učenec ve, kaj se od njega pričakuje • Vnaprej opredeliti področja preverjanja in ocenjevanja, obseg snovi (po potrebi manjši) in načine preverjanja in ocenjevanja

35. Prilagoditve pri preverjanju in ocenjevanju znanja • Prilagoditi ocenjevanje, npr. ožji izbor odgovorov, enostavnejši ritmi, slikovna podpora, manj pesmi, enostavnejša besedila • Pisni preizkusi znanja naj bodo omejeni na teoretično snov