na posvet z delavnico “OHRANJANJE TRADICIONALNE KRAJINE LJUBLJANSKEGA BARJA”

1. Prisrčno dobrodošli na posvet z delavnico “OHRANJANJE TRADICIONALNE KRAJINE LJUBLJANSKEGA BARJA” Četrtna skupnost Rudnik 4. februar 2007 REGIONALNA RAZVOJNA AGENCIJA – LJUBLJANSKE URBANE REGIJE

2. Vsebina posveta • Predstavitve: • Barbara Nadbath, Zavod RS za varstvo kulturne dediščine – Varstvo arheološke dediščine in Ljubljansko barje; • Andreja Bahar Muršič, Zavod RS za varstvo kulturne dediščine – Nepremična dediščina in Ljubljansko barje; • Maruška Markovčič, MOL – Pomen etnoloških raziskav za razvoj podeželja; • Tita Porenta, Slovensko etnološko društvo – Evidentiranje zasebnih etnoloških zbirk; • Roman Rems, Društvo za Ljubljansko barje – Problem divjih odlagališč. • Delavnica: • Diskusija o povedanem • Zamisli za izboljšanje odnosa do kulturne dediščine ZA KAKOVOST ŽIVLJENJA IN RAZVOJ PODJETNIŠVA NA BARJU

3. “Varstvo arheološke dediščine in Ljubljansko barje“ Barbara Nadbath ZA KAKOVOST ŽIVLJENJA IN RAZVOJ PODJETNIŠVA NA BARJU

4. ARHEOLOŠKA DEDIŠČINA NA OBMOČJU LJUBLJANSKEGA BARJA Stanje raziskav in varovanje 14.02.2006 Barbara Nadbath univ.dipl. arheologinja, konservatorka Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Območna enota Ljubljana

5. PRVA POSELITEV (zgodnja in srednja kamena doba – paleolitik in mezolitik) Vrhnika, Breg pri Škofljici, Novi tali, Babna Gorica, Grmez, Roje, Buše, Vrbinčev hribec in Medvednica, Kostajnica, Sv. Lovrenc, Grič itd. Viri: Dokumentacija ZVKDS, OE Ljubljana; Pozdravljeni prednamci 1996; Zakladi tisočletij 1999.

6. OBDOBJE KOLIŠČ(mlajša kamena in bakrena doba) Na območju Ljubljanskega barja je bilo do sedaj odkritih preko 40 kolišč, najnovejše raziskave dokazujejo, da jih je verjetno še kar nekaj neodkritih. T.i. Dežmanova kolišča v bližini Iga so bila odkrita pred 130. leti Viri: Dokumentacija ZVKDS, OE Ljubljana; Ljubljansko barje 2004.

7. OBDOBJE KOLIŠČ(mlajša kamena in bakrena doba) Kolišča: Ilovica, t.i. Dežmanova kolišča pri Igu, Založnica, Šivčev prekop, Stare Gmajne, kolišča v okolici Bevk in Blatne Brezovice, Gmajne pri Notranjih Goricah itd. Sistematično so bila raziskana le nekatera. Najnovejše raziskave izvaja Inštitut za arheologijo ZRC SAZU pod vodstvom dr. A. Veluščka. Viri: Dokumentacija ZVKDS, OE Ljubljana; Pozdravljeni prednamci 1996; Zakladi tisočletij 1999.

8. OBDOBJE KOLIŠČ(mlajša kamena in bakrena doba) Izbor najdb iz koliščarskih naselbin (Stare Gmajne pri Verdu, t.i. Dežmanova kolišča pri Igu), ki so stare približno 5600 let. Viri: Dokumentacija ZVKDS, OE Ljubljana; Pozdravljeni prednamci 1996; Zakladi tisočletij 1999; Ljubljansko barje 2004.

9. Bronasta doba • V obdobju zgodnje bronaste dobe so živa še nekatera kolišča; npr. Bevke, Blatna Brezovica, Založnica • Številne slučajne najdbe (npr. meča iz Ljubljanice in Lavrice; 16. ali 15. stol. pr.n.š.) • Prve višinske utrjene naselbine na Ljubljanskem gradu in Molniku Viri: Dokumentacija ZVKDS, OE Ljubljana; Pozdravljeni prednamci 1996; Zakladi tisočletij 1999.

10. Obdobje železne dobe Naselbine iz obdobja železne dobe so znana predvsem iz obronkov barja – Ljubljanski grad, Molnik, Gradišče nad Pijavo Gorico, Pungrt nad Igom, Sv. Ana, Žalostna Gora, Prevejk itd. Najdbe pa kažejo, da so bili v tem času naseljeni tudi nekateri barjanski osamelci – Sinja Gorica, Bevke, Plešivica itd. Viri: Dokumentacija ZVKDS, OE Ljubljana; Pozdravljeni prednamci 1996; Poselitev Ljubljanske kotline 1998; Zakladi tisočletij 1999.

11. Rimsko obdobje • Naselja: Ljubljana (Emona), Vrhnika (Nauportus), vaško naselje na Igu • Ceste: Tržaška cesta, Dolenjska cesta, Babna Gorica – Ig, Staje – Golo itd. • Grobišča ob rimskih cestah: Tržaška cesta (Emona – Nauportus), Dolenjska cesta (Emona – Neviodunum), Ig • Svetišče: Bistra Viri: Dokumentacija ZVKDS, OE Ljubljana; Pozdravljeni prednamci 1996; Zakladi tisočletij 1999; Navport 2006.

12. Vodne poti Vodne poti predstavljajo: Iška, Ižica, Borovniščica, Bistra, Ljubija in seveda Ljubljanica. Na Ljubljanskem barju so bili odkriti številni drevaki, ki sodijo tako v koliščarsko ali kasnejša prazgodovinska obdobja. V Lipah je bila ob koncu 19. stol. odkrita tudi rimska prevozna ladja z nizkim dnom. Drevaka odkrita v 70-letih preteklega stoletja v Iški Loki in Kamniku pod Krimom. Viri: Dokumentacija ZVKDS, OE Ljubljana; Pozdravljeni prednamci 1996; Ljubljansko barje 2004.

13. Podvodne raziskave • Ljubljanica, Ižica, Bistra itd. • Raziskave izvaja Skupina za podvodno arheologijo Zavoda za varstvo kulturne dediščine (SPA ZVKDSA) pod vodstvom dr. A. Gasparija Viri: Dokumentacija ZVKDS, OE Ljubljana; Zakladi tisočletij 1999; Ljubljansko barje 2004.

14. NAČINI VAROVANJA • Enote arheološke dediščine so varovane z vpisom v Register nepremične kulturen dediščine (MIK) in v prostorskih aktih; varovane so z varstvenim režimom za arheološko dediščino, ki ima tri stopnje • V 70-letih so se pričele pripravljati prve strokovne podlage za razglasitev arheološke dediščine Ljubljanskega barja za spomenik. • 1986 je bil pripravljen prvi predlog za razglasitev • V 90-letih 20. stol. so se pripravile strokovne podlage za Krajinski park Barje • 2003 je bila za kulturni spomenik državnega pomena v svojem toku od Močilnika do Špice v Ljubljani, vključno s pritoki in strugo Stare Ljubljanice, razglašena reka Ljubljanica (Uradni list RS 115/03, 5033). • Arheološka dediščina na območju Ljubljanskega barja je strokovno vrednotena kot ena izmed najkvalitetnejših in je predlagana za razglasitev za kulturni spomenik

15. NEDOVOLJENI POSEGI • Stihijska širitev urbanizacije (Črna vas, Hauptmanca itd.) • Predhodno nasipavanje zemljišča z odpadnim gradbenim materialom • Nepooblaščeni potopi v Ljubljanici in njenih pritokih.

16. VIRI • Pozdravljeni prednamci! Ljubljana od prazgodovine do srednjega veka. Mestni muzej Ljubljana1996. • Poselitev Ljubljanske kotline- urbani razvoj Ljubljane. Mestni muzej Ljubljana, 1998. • Zakladi tisočletij. Modrijan, Ljubljana 1999. • Dokumentacija in arhiv ZVKDS, OE Ljubljana • Zakon o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS št. 7/99) • Odlok o razglasitvi struge reke Ljubljanice ter njenega pritoka Ljubije, vključno z bregovi in območja stare struge Ljubljanice za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS št. 115/03, 5033). • Ljubljansko barje, 2004. • Navport med Jadranom in Donavo. Zgibanka ob otvoritvi razstave na Vrhniki 2006; IzA ZRC SAZU, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. • A. Gaspari, Zalog pri Verdu. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 11 , 2006.

17. “Nepremična dediščina in Ljubljansko barje“ Andreja Bahar Muršič ZA KAKOVOST ŽIVLJENJA IN RAZVOJ PODJETNIŠVA NA BARJU

18. Nepremična kulturna dediščina Krajinskega parka Ljubljansko barje Andreja Bahar Muršič univ. dipl. etnologinja, višja konservatorka

19. Morfološka zasnova območja in geološka sestava terena sta v preteklosti pogojevali lokacije naselij in tipe gradenj na naseljenih območjih. Območje Krajinskega parka Barje obsega barjanski prostor: • v ožjem pomenu - barjansko močvirno območje južno od Ljubljane in • širši hriboviti zahodni in južni del ter jugovzhodni nižinski del.

20. Ljubljansko Barje je vlažno, močvirno, bivanjsko neprijazno območje, ki narekuje posebne pogoje življenja, načina obdelovanja in kulturno krajino. • Melioracija v rimskih časih. • Poskusi izsuševanja skozi zgodovinska obdobja. • 1769: dekret Marije Terezije o izsušitvi in kolonizaciji Barja - najuspešnejši načrt jezuitskega patra Gabriela Gruberja. • 1829: končana glavna izsuševalna dela.

21. Danes: značilna barjanska krajina je rezultat dolgotrajnega človekovega delovanja v naravi. • Barjansko območje je danes prepredeno z dolgimi vzporednimi odtočnimi jarki in obdelovalnimi površinami v dolgih progah.

22. Kulturno krajino njivskega sveta členijo pasovi samonikle obvodne vegetacije, ki se spreminja od travne zarasti in živic ter obmejkov z drevesno zarastjo do pasov gozda.

25. Naselbinska podoba barjanskega območja je zelo raznolika. • Lokacije naselij na obrobju barja in na osamelcih izhajajo že iz antične dobe: • prevladuje obcestna zazidalna struktura; • v nekaj naseljih najdemo izraziteje poudarjeno gručo; • razmeroma pogost je mešani tip z zgoščenim obcestnim naseljem.

26. Obcestna zazidalna struktura

27. Osrednji trg

28. Najpozneje izsušeni, načrtno kolonizirani del Barja je bil naseljen po letu 1830: • talna zasnova je izrazito obcestna; • najprej je bil naseljen pas južno od Črnovaške ceste.

29. Naselitev 1840 - 1926

30. Stavbni tip in tip domačije: • Značilna prehodnost območja se kaže tudi v stavbnem tipu. • Obrobje barja in osamelci: prepletajo se osrednjeslovenski, notranjski, kraški in dolenjski vplivi.

42. Razporeditev objektov na domačiji. • Domačijski objekti so lahko: • postavljeni v gruči ali • vzporedno. • Pogost je tudi stegnjeni tip domačije. • Gradbeni material: kamen, pozneje opeka.

43. Izsušena barjanska tla • Prve hiše na ožjem območju Barja so postavili po letu 1830: • stegnjeni dom. • Urbanizacijo tega dela Barja je narekovala mreža izsuševalnih jarkov. • Gradbeni material: • sprva les; • na prelomu iz 19. v 20. stoletje opeka.

48. Zakaj varovati kulturno dediščino in jo ohranjati? • Z ohranjanjem kulturne dediščine se ohranjata identiteta območja in zgodovinski spomin. • Kulturna dediščina je pravica prihodnjih rodov. • Ohranjanje regionalnih specifik - kvaliteta v sodobnem globaliziranem svetu.

49. Izgubljena kulturna dediščina