250 likes | 411 Views
Projekt: Usposabljanje učiteljev za uvajanje posodobitev gimnazijskih programov- Podpora šolam. PREGLED RAZISKAV O USPEŠNEM VODENJU ŠOL DANAŠNJEGA ČASA mag. Sonja Sentočnik.
E N D
Projekt: Usposabljanje učiteljev za uvajanje posodobitev gimnazijskih programov- Podpora šolam PREGLED RAZISKAV O USPEŠNEM VODENJU ŠOL DANAŠNJEGA ČASA mag. Sonja Sentočnik Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.
Cilji • Ozaveščanje o vlogi vodenja pri uvajanju sprememb v učni proces - sodobne perspektive, podprte z raziskavami; • Uvid v raziskave o tem, kakšen način vodenja se v šolah dobro obnese za uspešno uvajanje sprememb – da se v učnem procesu resnično dogodijo spremembe in da se to pozna na kakovosti znanja; • Razmislek o lastni praksi vodenja in informirane odločitve o spremembah – Kako? Zakaj? Kako se obnese? Vztrajanje? Spreminjanje?
Izhodišča • Reforme šolstva po svetu • Pritiski: dvigovanje standardov, izboljševanje kakovosti učenja in učnih dosežkov; • Spremenjeni pogoji življenja in zahteve v zvezi z izobraževanjem – nenehna prenova pouka – nesporno dejstvo! • Šole se morajo potegovati za dijake • Šole se morajo dokazovati s svojimi rezultati • Prenos odgovornosti za učne rezultate na posamezno šolo Kakšno vlogo ima za uspešno prenovo šole ravnatelj? Raziskave: 1. vodenje ima osrednjo vlogo pri prenovi šole; 2. ni vseeno, kakšno je vodenje - pomemben je način vodenja.
Vodenje šole za uspešno didaktično prenovo Čemu se ravnateljevanje kot ‘solo-vodenje’ za uspešno prenovo šole, predvsem v smislu didaktične prenove in preudarnega in kontinuiranega uvajanje sprememb v pouk, ne obnese? • Spremembe v razredu ne zaživijo že zaradi ravnateljeve odločitve zanje; • Učitelji so 'eksperti' za poučevanje.
Kakovostno vodenje • Kakovostno vodenje: kombinacija menedžmenta in voditeljstva (leadership) • Voditeljstvo: • Osrednja pozornost: kakovostno učenje; • Osrednje dejavnosti: 1. Načrtovanje, organizacija in usmerjanje proti ciljem; 2. Podpora učiteljem v procesu izboljševanja šole v smislu spreminjanje poučevanja za ustvarjanje najboljših možnih pogojev za kakovostno učenje vedno novih generacij dijakov – izgrajevanje kapacitete šole.
Osnovni namen voditeljstva • Izboljševanje kakovosti glavnega procesa, ki se odvija v šoli - poučevanja in preko njega učenja; • Zagotavljanje pogojev za delo, ki omogočajo implementacijo prenovljenega pouka; • Zagotavljanje izobraževanja in podpore učiteljem pri pridobivanju novih znanj, spretnosti in veščin za izboljšanje poučevanja.
Razumevanje voditeljstva “Na voditeljstvo je potrebno gledati kot na obojestranski proces vplivanja, ne pa kot na enosmerni proces, v katerem voditelj vpliva na podrejene “ (Hallinger, 2007). • Voditeljstvo ni domena posameznika, ampak vedno skupine ljudi; • Voditeljstvo se izvaja v relaciji do tistih, ki jih vodimo, biti mora odzivno. Konceptualni premik v odnosu med ravnateljem in učitelji; namesto vodenja po principu moči in zaradi položaja – partnerstvo. Ima dokazano pozitiven vpliv na spremembe v odnosu med učitelji in dijaki, nov pogled na proces učenja in poučevanja – tudi v tem procesu naj bi bil proces vplivanja recipročen in ne enosmeren.
Raziskave o vplivu voditeljstvana učne rezultate • Obsežna nacionalna empirična raziskava, opravljena v Angliji leta 2006 (National College for School Leadership: ‘Success and Sustainability: Developing the strategically focused school’); • Pregled raziskav prakse šolskega vodenja v ZDA od 1980 do danes (Hallinger & Heck, 1996, 1998); • Pregled raziskav na področju mednarodnega razvoja voditeljstva (leadership) v zadnjih dvajsetih letih (Leithwood & Hallinger(Eds): Second International Handbook of Educational Leadership, Netherlands, Kluwer.)
Ugotovitve empiričnih raziskav • Vpliv voditeljstva je ključnega pomena za kakovost učenja, po svojem vplivu na učenje je voditeljstvo na drugem mestu, takoj za poukom: • deluje kot katalizator za razvoj • ima statistično močan posredni vpliv na kakovost učenja preko vpliva na učitelje in njihovo delo. • Ključni prijemi uspešnega voditeljstva so si podobni: Namenjeni so podpori učiteljem v smislu motivacije, znanja in veščin ter zagotavljanju pogojev za učiteljevo delo.
Ad 2: Ključni prijemi uspešnega voditeljstva, umeščeni v štiri kategorije: • Načrtovanje, organiziranje in usmerjanje k ciljem Oblikovanje skupnega namena – vodilo posameznikovemu delu: • postavitev skupne vizije, • oblikovanje skupnih ciljev • visoka pričakovanja do dela učiteljev. Izgrajevanje pripadnosti posameznikov in skupin! 2. Razvoj ljudi Zagotavljanje pogojev za kontinuirano izgrajevanje znanj in veščin; vztrajnost pri prenosu novega znanja in veščin v prakso - zagotavljanje individualizirane podpore, skrb za intelektualno stimulacijo, prepoznavanje kakovostnega dela, utrjevanje skupnih prepričanj in vrednot. 3. Preoblikovanje organizacije Preoblikovanje pogojev za delo – omogočanje prenosa novih prijemov v prakso; sodelovalna kultura, prestrukturiranje šolskega dne, izgrajevanje produktivnega odnosa s starši in širšo okolico. 4. Zagotavljanje nemotene izvedbe učnega procesa Stabilnost organizacije, jačanje infrastrukture (zadostno število ustreznih učiteljev, oprema, čas, podpora, spremljava in evalvacija, varovanje pred zunanjimi vplivi in distraktorji).
3. Upoštevanje konteksta posamezne šole pri izvajanju voditeljstva Uspešno voditeljstvo – občutljivost in obzirnost do *konteksta. Prijemi se ne razlikujejo in je treba slediti smernicam, ki so podprte z raziskavami! Naj pa se razlikuje način izvajanja in tempo - prilagojeno posamezni šoli: kje šola je: Odnosi? Skupnost? Dosedanji način vodenja? Pripravljenost na uvajanje sprememb? Klima? Izobraževanje? Sodelovanje v projektih? Sodelovanje z okoljem? Drugimi šolami?... *Kontekst:zgodovina institucije, navade, odnosi, klima, kultura.
4. Ravnateljev vpliv na izboljševanje kakovosti poučevanja in učenja je posreden, realizira se preko njegovega vpliva na izgrajevanje kapacitete uč. zbora, motivacijo učiteljev in njihove pogoje dela; Ravnatelj nima neposrednega vplive na kakovost učiteljevega dela. Ravnatelj kot največji strokovnjak za pouk, prvi med učitelji? kapaciteta uč. zbora Ravnatelj motivacija spremenjena praksa uč. rezultati delovni pogoji
5. Najugodnejši vpliv na šolo in učence ima razpršeno voditeljstvo (‘distributed leadership’) • Statistično močnejši posredni vpliv na kakovost učenja, ko je voditeljstvo razpršeno, v primerjavi s ‘solo-vodenjem’. • Prednosti razpršenega vodenja (ne delegiranje, ampak deljena odgovornost, izgrajevanje kapacitete organizacije, učeča se skupnost. Pomembno izvajanje vodstvenih dejavnosti, ne pa da jih izvaja formalni vodja – izkoristek ekspertnosti, večja produktivnost) pred hierarhičnimi oblikami: • Ravnatelj je razbremenjen ‘solo-vodenja’, njegova vloga se spremeni. • Uvajanje sprememb lažje – vključevanje učiteljev v odločanje o spremembah v poučevanju! Izkoriščanje ekspertnosti, ki je v šoli tipično razpršena, v dobro institucije in učnih rezultatov. • Spremembe ostanejo tudi, če se ravnatelj zamenja. • Veča se pripadnost organizaciji in njenemu uspehu. • Boljše sodelovanje, razgovori o načinih izboljševanja pogojev za učenje (naši dijaki), odprtost v šoli in k drugim šolam, izmenjave, medsebojna podpora.
6. Pomembno je, na kakšen način voditeljstvo razpršimo – vsi načini niso enako učinkoviti; • Šole v najvišjem rangu - z najvišjimi rezultati pri učnem uspehu - deležne voditeljstva iz raznolikih virov! • Zanesljivih empiričnih podatkov o vzorcih voditeljstva v različnih šolah in njihovih učinkih na kakovost poučevanja in učenja ni, raziskave so v teku. • Teorije: bolj učinkoviti- načrtovani, namenski, koordinirani vzorci. • Raziskave o pomenu izbire kompetentnih učiteljev v voditeljske time in njihovega pridobivanja zaupanja in kredibilnosti med kolegi.
7.Osebnostne lastnosti in njihov vpliv na večjo ali manjšo učinkovitost voditeljstva • Ravnatelji šol, ki izjemno izboljšale rezultate: • odprti, pripravljeni učiti se od drugih, gibki v mišljenju in nedogmatski, vztrajni in optimistični; • razumejo, da izvajanje voditeljskih dejavnosti s strani učiteljev ne ogroža njihove moči in avtoritete; • zmožni predstaviti voditeljsko delo kot pomembno in smiselno ter preseči pojmovanje pri učiteljih, da je to ‘dodatno delo’. • Uspešne šole: • Učenje v središču. Cilj prenove: Jasna prioriteta v zvezi z učenjem (npr. pismenost kroskurikularno – reforma v Kanadi). • Sprejemanje odločitev na osnovi zbranih podatkov: Analiza stanja: Kje smo? Formativna evalvacija: Kako napredujemo? Kje imamo težave? Kje smo uspešni? Sumativna analiza: Kaj smo dosegli?
Kako voditeljstvo izvajajo ravnatelji: • Koordinacija voditeljskih dejavnosti na šoli; • Sodelovanje v razvojnem timu /vodstvenem timu (ne nujno kot vodja); • Sodelovanje v delovnih skupinah v različnih vlogah; • Pregled nad voditeljskim delom šole; • Spodbujanje želje in izgrajevanje veščin pri učiteljih za opravljanje voditeljskih dejavnosti; • Ustvarjanje varne klime in klime zaupanja.
Kako voditeljstvo izvajajo učitelji Tri glavna področja dejavnosti: • Mentorstvo, skrbništvo (coaching), vodenje delovnih skupin, sodelovanje v vodstvenem timu (npr. šolski razvojni tim: strateško načrtovanje in izvajanje); • Vodenje konkretnih voditeljskih dejavnosti, ki se navezujejo na izboljševanje učenja in poučevanja (npr. vodenje akcijsko raziskovalnih skupin); • Vzgled ostalim zaradi kakovostnega pedagoškega dela.
Kako ravnatelji spodbudijo in ohranjajo interes za voditeljstvo s strani učiteljev • Izogibanje vodenju od zgoraj navzdol; • Ustvarjanje klime zaupanja in občutka varnosti (nekaznovalna politika – 'zaščitne mreže' – o novostih in njihovem vplivu na učenje razpravljamo in reflektiramo, brez iskanja krivcev za morebitni neuspeh, z mislijo na korigirano izvedbo – pogled, uprt naprej; raziskovalni odnos) • Povabilo in spodbuda kolektivu k prevzemu voditeljskih dejavnosti in zagotavljanje kontinuiranih priložnosti zanje, da pridobijo veščine vodenja (dajanje moči skozi izgradnjo kompetentnosti),
Kako ravnatelji spodbudijo in ohranjajo interes za voditeljstvo s strani učiteljev - nadaljevanje • Zagotavljanje časa za voditeljsko delo učiteljev; • Spodbujanje in podpora voditeljskih dejavnosti učiteljev in njihove avtonomije – nova infrastruktura: umeščenost voditeljskih dejavnosti v redno šolsko delo, priložnosti za profesionalni razvoj na področju voditeljstva in dela z odraslimi, voditeljskih veščin, konstruktivna vrnitvena sporočila, prepoznavanje kakovostnega dela, praznovanje.
Nova vloga ravnatelja • Izgrajevanje kapacitete šole = izgrajevanje odnosov, medsebojnega zaupanja in skupnosti učeča se skupnost. • Zagotavlja priložnosti zaposlenim za skupno delo na nov način; • Spodbuja razvoj kolegialnih odnosov – so ključnega pomena za izgrajevanje kapacitete šole. • Izgrajuje sodelovalno klimo – ne nastane po naključju, ampak kot rezultat namenskega razvijanja dialoga med zaposlenimi. • Izgrajuje učečo se skupnost – profesionalni razvoj učiteljev je deležen enake pozornosti, kot učenje dijakov.
Nova vloga ravnatelja - nadaljevanje • Izgrajevanje notranjih pogojev za uvajanje sprememb: • Namenja osrednjo pozornost ljudem (učiteljem in ostalim zaposlenim, staršem, dijakom) in širi možnosti za njihov prispevek; • Skrbi za usklajeno notranje delovanje (notranji pogoji v podporo usklajenega timskega dela učiteljev, sinergija) • Zagotavlja podporo za razvoj usklajenega učnega procesa ter osebnih in medosebnih kompetenc za njegovo izvajanje; • Izgrajuje nastanek skupnih vrednot, povezanosti, medsebojnega zaupanja, dobrega počutja, etičnosti, pristne zavzetosti za dobro dijaka in dobro skupnosti, medsebojno spoštovanje.
Razmislek o prispevku ZRSŠ • Kakšna podpora šolam in ravnatelju – voditeljskim timom? • Kakšna spodbuda? • Kakšno izobraževanje? • Kako izobraževanje izvajati?
Primer spodbude šoli od zunaj – podpora razpršenemu voditeljstvu Sonja Sentočnik
Primer razpršenega voditeljstvaČetrto leto DP - razvoj v drugem in tretjem krogu šol Tim za medpredm. načrt. 2
Spodbuda vam, ravnateljem … • Razmislek o svoji vlogi? • Razmislek o lastnih prepričanjih v zvezi s svojo vlogo? • Razmislek o svojih vrednotah – kaj mi pomeni lastna moč in avtoriteta? Ali je nevarnost, da jo izgubim? Kaj pričakuje od mene kolektiv? Kaj pričakujejo od mene zunanji uporabniki? Ministrstvo? • Kaj lahko spremenim v skladu s svojimi prepričanji, vrednotami in zunanjimi pričakovanji? • Ali moram svoja prepričanja spremeniti?... Raziskave!