VARNI PRED POŽAROM V TRETJEM ŽIVLJENJSKEM OBDOBJU

1. VARNI PRED POŽAROM V TRETJEM ŽIVLJENJSKEM OBDOBJU Marko Rebolj, u.d.i.e. JAVLJANJE POŽARA V DOMOVIH ZA STAREJŠE OSEBE

2. Uvod • Želel bi predstaviti samo dve podrobnosti iz širokega področja javljanja požara, ki se nanašata predvsem na javljanje požara v domovih za starejše osebe: • Nevarnost ne-delovanja sistema požarnega javljanja v določenih okoliščinah(tehnični problem). • Usposobljenost zaposlenih, da se pravilno odločijo v primeru alarma s požarne centrale (organizacijski problem). Marko Rebolj

3. Tehnika: javljanje, dimni javljalniki, CO javljalniki, drugi požarni plinski javljalniki Marko Rebolj

4. Tehnika: dimni javljalnik • Pogoj za javljanje je prodor dima v javljalnik razdalja med javljalniki razdalja od stene Produkti gorenja dospejo do javljalnikov s konvekcijo višina stropa Marko Rebolj

5. Tehnika: dimni ali CO javljalniki? • V nekaterih primerih lahko pride do preprečitve prodora dima v javljalnik zaradi razslojevanja - zrak pod stropom je toplejši od dima nizkoenergijskega požara npr. tlečega požara posteljnine ali v oblazinjenem pohištvu. • V takih primerih požarna centrala ne more javiti požara. • Spodnja slika je posledica resničnega požara v domu upokojencev. Marko Rebolj

6. Tehnika: dimni ali CO javljalniki? • Rešitev tega problema je možna z uporabo posebnih javljalnikov, predvsem aspiracijskih, specialnih temperaturnih, detekcija s pomočjo videokamere ipd. • Nobena od zgoraj omenjenih rešitev zaradi previsoke cene za domove upokojencev in podobne ustanove ne pride v poštev. • Za manjše prostore do 50 m2 je primerna uporaba požarnih CO javljalnikov, ki pa jih je treba uporabiti zelo preudarno, saj to niso univerzalni javljalniki, ki bi lahko na splošno nadomestili optične dimne javljalnike. Marko Rebolj

7. Tehnika: dimni ali CO javljalniki? • Požar v notranjosti oblazijenega pohištva CO Marko Rebolj

8. Tehnika: dimni ali CO javljalniki? • Požar v notranjosti oblazijenega pohištva CO CO CO CO doseže oddaljeni javljalnik z difuzijo Marko Rebolj

9. Relativna občutljivost javljalnikov za različe vrste požara Tehnika: dimni ali CO javljalniki? MOST Optični Ionizacijski Kombinirani Občutljivost CO Temperaturni Pregrevanje Tlenje Žarenje Začetek plamena Razvit požar Marko Rebolj

10. Tleči požar v notranjosti oblazinjenega pohištva Tehnika: dimni ali CO javljalniki? Velikost prostora: 40 m x 20 m x 3 m Marko Rebolj

11. Tehnika: dimni ali CO javljalniki? • Rezultati z večjega objekta: • vgrajenih 3000 javljalnikov, • od tega 250 CO v spalnicah, študentskih kuhinjah, gledališču (oder, garderobe), • prej 25 do 40 lažnih alarmov letno, po vgradnji CO nič več, • ob pravem požaru javljanje OK, • število tehničnih alarmov malenkost višje. • Tehnični podatki za CO javljalnik: • občutljivost 30/45/60/75 ppm CO, • različne zakasnitve (30/60 sekund), • možnost avtomatskega testiranja s strani centrale, • življenska doma el.kem celice 7 let, • temperaturno področje delovanja 0 do 40 °C (kratkotrajno -10 do 50°C). Marko Rebolj

12. Tehnika: drugi plinski požarni javljalniki • Značilni plini ob požaru: • ogljikov monoksid, • ogljikov dioksid, • Voda, • dušikovi oksidi NOx , • dušikovodiki NHx, • drugi, odvisno od požara. • MOST javljalnik (Metal Oxid Sensor Technology) • zazna značilne požarne pline, ki normalno niso prisotni v atmosferi, že ob pregrevanju kot tudi tiste, značilne za razvit požar, • primeren za odkrivanje požara v najzgodnejši fazi pregrevanja in tlenja, • primeren tudi za odkrivanje razvitega požara z dimom ali brez dima. MOST javljalniki so še v fazi razvoja. Lahko bodo univerzalno uporabni in bodo omogočali zanesljivejše in zgodnejše javljanje požara z manj lažnimi alarmi Marko Rebolj

13. Organizacija: usposobljenost zaposlenih, požarna centrala, ukrepanje ob alarmu Marko Rebolj

14. Organizacija: Usposobljenost zaposlenih • Verjamem, da so v domovih izpolnjene vse zakonske zahteve glede sistema za javljanje požara in alarmiranje: • predhodne dejavnosti, ki se zaključijo s Študijo požarne varnosti, • kvalitetno projektiranje sistema za javljanje požara, • vgradnja sistema, ki jo izvedejo za to usposobljeni monterji, • interni preskusi delovanja in predaja uporabnikom/upravljalcem, • izveden neodvisni pregled s potrebnimi preskusi in izdajo Potrdila o brezhibnosti, • izvršeno usposabljanje ljudi, ki so odgovorni za delovanje sistema za javljanje požara (največkrat hišnik), • redno vzdrževanje sistema s preventivnimi pregledi 4x letno in sprotnim odpravljanjem napak, • po preteku pet let od prvega neodvisnega pregleda ponovni pregled in izdaja potrdila o brezhibnosti. Marko Rebolj

15. Organizacija: Usposobljenost zaposlenih • Kljub izpolnjevanju vseh zakonskih zahtev pa se lahko v primeru pravega požara pokažejo problemi, ki zmanjšujejo prednost zgodnjega odkrivanja požara: • za požarni sistem zadolžena oseba (hišnik), ki dobro pozna centralo in sistem, običajno ni prisoten, • ostali zaposleni ali niso bili usposobljeni ali pa so znanje, pridobljeno na usposabljanju že pozabili ali pa se zaradi panike ne znajdejo in ne ukrepajo pravilno. • V nadaljevanju bom na kratko predstavil osnovne postopke za pravilno uporabo podatkov, prikazanih na požarni centrali. Prikazana je modernejša, a postopki so podobni tudi pri starejših centralah. Marko Rebolj

16. Požarna centrala • Normalno stanje požarne centrale: • na centrali sme in mora svetiti samo lučka napajanje,v nasprotnem primeru je treba poklicati zadolženega za požarno javljanje (hišnika).To velja enako tudi za starejše centrale! Marko Rebolj

17. Požarna centrala • Požarna centrala javlja alarm: • dodatno se prižge lučka Alarm 1. stopnje, • prižge se LCD zaslon in izpišejo podrobni podatki o mestu požara,pomemben je podatek o številki sobe spodaj, • vklopi se vgrajena sirena. Marko Rebolj

18. Požarna centrala • Požarna centrala javlja alarm: • dodatno se prižge tudi lučka ALARM V SKUPINAH, ki v prikazanem primeru kaže skupino 4. • Kje je ta skupina, se lahko prebere na tabeli v spodnjem delu centrale... Marko Rebolj

19. Požarna centrala • Požarna centrala javlja alarm: • …lahko pa se podatek o skupini prikliče na zaslon s pritiskom na tipko DESNO, • ponovni pritisk na tipko DESNO prikaže še podrobnejše podatke, odvisno od tega, kaj je bilo v centralo vpisano, npr. točen čas: Marko Rebolj

20. Požarna centrala • Pri večini požarnih sistemov je alarmiranje dvostopenjsko: • takoj po sproženju avtomatskega javljalnika se požarna centrala postavi v alarm 1. stopnje in prične z odštevanjem programirane zakasnitve prve stopnje (30 s), • v kolikor nihče ne posreduje na centrali, se po preteku te zakasnitve vklopi alarm 2. stopnje z ustreznimi posledicami: • vklop zunanjih siren, • proženje sistemov za preprečevanje širjenja požara: odpiranje dimnih loput, zapiranje protipožarnih/protidimnih vrat, proženje vgrajenega gašenja … (kar je v sistem vgrajeno), • prenos alarma na gasilce (če je izveden). aktivnosti ob alarmu 2. stopnje avtomatski javljalnik 30 s alarm 1. stopnje alarm 2. stopnje ročni javljalnik takoj sproži alarm 2. stopnje Marko Rebolj

21. Požarna centrala • V kolikor v času odštevanja zakasnitve 1. stopnje kdorkoli pritisne na tipko izklop notranje sirene, se zakasnitev do druge stopnje podaljša za čas, ki je vprogramiran v centralo. Ta dodatni čas omogoča osebju, da preveri ali je pravi ali lažni alarm. • Po ugotovitvi, da gre za pravi alarm, je treba sprožiti najbližji ročni javljalnik, da centrala takoj preide v 2. stopnjo alarma. • V kolikor gre za lažni alarm, se je treba pred potekom zakasnitve vrniti do centrale in jo po pravilnem postopku resetirati. • V kolikor ni nobene dodatne aktivnosti, centrala sama po preteku dodatne zakasnitve preide v 2. stopnjo alarma aktivnosti ob alarmu 2. stopnje avtomatski javljalnik 30 s dodatna zakasnitev do 2. stopnje alarm 1. stopnje alarm 2. stopnje ročni javljalnik takoj sproži alarm 2. stopnje Marko Rebolj

22. Požarna centrala • Po prehodu centrale v 2. stopnjo alarma se prižge še lučka POŽARNI ALARM 2 lahko tudi PRENOS IZVRŠEN in GAŠENJE Marko Rebolj

23. Požarna centrala • Kakšen je torej pravilni postopek po sproženju alarma: • pritisniti na tipko IZKLOP NOTRANJE SIRENE, da se podaljša čas do 2. stopnje alarma, • iz centrale prebrati točno lokacijo alarma, • osebno preveriti na tej lokaciji, ali je pravi požar: • če je pravi požar: poiskati najbližji ročni javljalnik in ga sprožiti, da se vklopi 2. stopnja alarma, ter po možnosti pričeti z gašenjem z ročnim gasilnikom, • če je lažni alarm: se takoj vrniti k centrali in jo po predpisanem postopku resetirati. • Ko centrala preide v 2. stopnjo alarma se takoj vklopijo močnejše sirene po vsem objektu. Ukrepati je treba po sprejetem Požarnem redu Starejše centrale in tudi novejše brez adresnega sistema javijo lokacijo samo do skupine (cone) natančno. V takem primeru so pred vsako sobo nameščeni paralelni indikatorji, lučke, ki brez vstopanja v sobo pokažejo, kje se je sprožil alarm. Marko Rebolj

24. VARNI PRED POŽAROM V TRETJEM ŽIVLJENJSKEM OBDOBJU Marko Rebolj, u.d.i.e. JAVLJANJE POŽARA V DOMOVIH ZA STAREJŠE OSEBE HVALA ZA POZORNOST Vprašanja???