OD ZDRUŽITVE ITALIJE IN NEMČIJE DO KONCA 1. SV. VOJNE

1. OD ZDRUŽITVE ITALIJE IN NEMČIJE DO KONCA 1. SV. VOJNE ZDRUŽEVANJE ITALIJE ZDRUŽEVANJE NEMČIJE EVROPA PRED 1. SV. VOJNO 1. SV. VOJNA

2. ZDRUŽEVANJE ITALIJE • NAČRTI ZA ZDRUŽITEV: • Italija je razdeljena na številne države, ki so večinoma pod vplivom Avstrijein temelje na konservativnih načelih Svete alianse: • LOMBARDIJA , BENEČIJA • TOSKANA, MODENA, PARMA • PAPEŠKA DRŽAVA • KRALJESTVO OBEH SICILIJ • KRALJEVINA PIEMONT – SARDINIJA /Savojci/- edina pod franc. vplivom

3. Nastanejo tajne zveze – ideje o uporu proti zatiralcem • KARBONARSKA ZVEZA – za pravico do pol. in dr. enakosti. Organizirala več vstaj /1820 – Kraljestvo obeh Sicilij, 1821 – Piemont, Papeška država/. V Kralj. obeh Sic. so kralja prisilili, da je sprejel liberalno ustavo. Kongres Sv. Alianse v Ljubljani 1821je poslal vojsko na uporna področja in premaga upornike. • 1831 v Marseillu ust. revoluc. organizacijo Mlada Italija, ki jo vodi Giuseppe Mazzini. Ideje o združeni, demok. Italiji. Zaradi avst. ustrahovanja je zbežal v Švico in ustanovil Mlado Evropo (simbol vseh neoblikovanih ev. narodov) • Še druga gibanja za združitev: Vicenzo Gioberti – Il risorgimento (It. kot zveza s papežem na čelu)

4. Odmev revolucij 1848 : revol. izbruhne v Kralj. obeh Sicilij, Benečiji, Milanu, Piemontu (vojna z Avst.). Sprejete so lib. ustave in začasne vlade. Avst. gre v protinapad – bitka pri Custozi, bitka pri Novari – zatrejo upore. Rim. republiko zatro Francozi. • ZDRUŽITEV ITALIJE: • Kraljevina Sardinija – Piemont- ustavna država, vlada predsednik Camillo Cavour, ki ima podporo fr. cesarja Napoleona 3. Sklenila tajno pogodbo po kateri naj bi napadla Avst. (Fr. naj bi dobila Nico in Savojo) • 1859 – vojna z Avst., ki je premagana pri Magenti in Solferinu. Toskana, Modena, Parma, Emilija se priključijo Piemontu. FR postaja nepriljubljena med Italijani.

5. Giuseppe Garibaldi – it. narodni junak, borec za osvob. Italije. Iz Sicilije organiziral pohod prostovoljcev (1000 mož), premagali Burbone, osvobodili Sicilijo, Kalabrijo, Neapelj. Piemontska vojska prodirala s S in premagala papeško vojsko. 1860 Garibaldi prepusti poveljstvo na J piemontskemu kralju. • 1861 PROGLAŠENA ZDRUŽENA ITALIJA, piemontski kralj Emanuel II postane 1. kralj. • Benečija se prikluči 1866 po končani avst.- pruski vojni, ko je Avst. poražena. • Papeška država priključena 1870, v času fr.-pruske vojne, ko je Napoleon III nehal podpirati papeža. (1862 jo je skušal zasesti Garibaldi, a je bil ranjen)

6. ZDRUŽITEV NEMČIJE • NEMČIJA PRED ZDRUŽITVIJO: • 1815 iz RNC nastane Nemška zveza (39 držav), ki jo vodi Avstrija • Prusija – najmočnejša država v Nem. zvezi, vpliv idej fr. revolucije • Nacionalizem (študentje, lib. mešč.) – ideje o združitvi, protesti, Avstrija zatirala • 1817 grad Wartburg • 1832 grad Hambach • 1934 nastane carinska zveza (zollverein) – gosp. zveza S. Nem. pokrajin, sledi industrijski razcvet

7. 1848 – nemiri v Prusiji, Metternich na Dunaju odstopi. V Frankfurtu odposlanci vseh kneževin in mest ustanove začasni parlament, ki razpravlja o bodočnosti Nemčije. 2 ideji: • Malonemška – N. brez Avstrije, glavna Prusija • Velikonemška – združitev vseh Nemcev (tudi Slovenci do Save) pod Habsburžani Parlament in kralj Friderik Viljem 4. naklonjena malon. programu, ob upadu rev. pa se kralj premisli in noče krone od parlamenta. Poskuša realizirati program brez parlamenta. Nastane Erfurtska zveza, proti kateri nastopi Avstrija. 1850 se z olmuško pogodbo Prusija odpove programu.

8. ZDRUŽEVANJE NEMČIJE: • 1661 zavlada pruski kralj Viljem I., ki je zelo liberalen • 1862 na mesto kanclerja postavi Otta von Bismarcka(“železni kancler”), ki začne voj. reforme • 1864 prisili Avstrijo v vojno z Dansko. Dobita Schleswig (Avst.) in Holstein (Nem). • Zahteva izključitev Avst. iz Nem. zveze. • 1866 – avst. pruska vojna. Prusija podpre 18 sev. nem. kneževin, Avst. 12 južnonemških. Bitka pri Hradcu Karlovem , zmaga dobra pruska armada (450 000 vojakov), to je največja bitka 19. stol. Avst. prizna razpust Nem. zveze, izgubi Holstein in Benečijo, plačati mora vojno odškodnino. • Nastane SEVERNONEMŠKA ZVEZA s središčem v Berlinu- ustavna monarhija, ki jo vodi Bismarck. • Avstrija odgovori z ustanovitvijo Avstro – Ogrske.

9. 1870 – 1871: prusko – franc. vojna: • Fr. nasprotuje novi nem. državi • Bitka pri Metzu in Sedanu – FR poražena, zajeli cesarja Napoleona III in 300 000 fr. vojakov • Nemci oblegajo Paris • 1871 v Parizu proglašeno Nem. cesarstvo. Prvi cesar je postal pruski kralj Viljem I. • Fr. mora odstopiti Nemčiji Alzacijo in Loreno in plačati voj. odškodnino. • Hiter razvoj nem. gospodarstva (jeklarska ind., kemična, elektrotehnična) – politika protekcionizma • Centralističen model avtoritarne države • Rastoči militarizem in boj za kolonije • Konflikti s Francijo, zavezništvo z AO, Rusiji ne zaupa.

10. SPREMENJENO RAZMERJE SIL IN TEŽNJE NOVIH DRŽAV PO KOLONIJAH • IMPERIALIZEM: uveljavljanje pol., ekon., voj. moči neke države nad drugo. Izven Evrope imajo ozemlje: VB, FR, NEM, IT, RUS, NZ, BELG, ŠP, PORT. • Vzroki za imperializem: • Gosp. koristi: surovine, del. sila, trg... • Poudarjanje nacionalizma (Italija) • Poudarjanje večvrednosti “belih” civilizacij

11. NEMČIJA – NAJMOČNEJŠA DRŽAVA: • Federativna – zvezne države imajo le malo pristojnosti • Prusija je najmočnejša, ima največ mandatov v drž. zboru • Vpliv junkerjev – stara zemlj. aristokracija • Nacionalno mešana – Poljaki, Danci, Francozi. Proces germanizacije. • AGRESIVNA ZUN. POL. – V in JV Afrika, zač. 20.st. boj za Maroko (nasprotuje FR ) • NASTANEK AO – ŠIRJENJE NA BALKAN: • 1867 nastane AO kot odgovor na razpust Nem. zveze. Oba dela (Avstrija in Ogrska) imata skupnega cesarja, zun. politiko, vojsko in finance. Ločena notranja pol., parlament, jezik in gosp. • Večnacionalna država • Decembrska ustava dovolila normalno pol. živ., enakost pred zakonom, vere, enakopravnost narodov • 1869 – zakon o osmletni splošni šol. obveznosti

12. V zun. pol. se usmerja na J Balkan, kjer slabi Turčija (v interesih ji konkurira Rusija). 1875 – vstaja proti Turkom v BIH in Bolgariji. Pomaga Rusija, ki prodre do Carigrada. Nastane samostojna Bolg. AO, NEM, ANG so nezadovoljne in 1878 skličeji Berlinski kongres, ki je zmanjšal ruski vpliv na Balkanu. Določbe kongresa: • SRB, ČG, ROM postanejo neodvisne • BOLG kneževina z avtonomijo pod Turki • AO dobi pravico okupirati BIH • Ustanovljena Vzhodna Rumelija

13. ITALIJA – IREDENTA: • IREDENT. GIBANJE začel Mateo Renato Imbriani, šovinistično gibanje, ki zagovarja priključitev sosednjih ozemelj, kjer žive Italijani (Trst, Furlanija, Istra) • Dobi kolonije v S Afriki /Libija, Eritreja, Somalija/. Ni ji uspelo zasesti Etiopije.

14. EVROPA PRED 1. SV. VOJNO • EVROPA SE RAZDELI NA 2 TABORA: • RUS se oddaljuje od AO in NEM. Usmerja se na Daljni in Sred. Vzhod, kjer prihaja do sporov z VB in JAP. • AO in NEM se usmerjata na Balkan. 1879 podpišeta DVOJNO ZVEZO (pomoč v primeru vojne z RUS). Piključi se IT – TROJNA ZVEZA – TROJNI PAKT. To je jedro kasnejših CENTRALNIH SIL. Tajno pristopi ROM. NEM preko AO širi ozemlje /gradi Bagdadsko železnico/ in se oborožuje /mornarica/.

15. VB opusti politiko “vzvišene osamljenosti”. Postopno se združi z FR. 1904 podpišeta PRISRČNO ZVEZO, ki se ji priključi RUS. To je jedro ANTANTNIH SIL. Razdele se interesne sfere: VB – Egipt, FR – Maroko, VB in RUS Perzijo, RUS dobi nadzor nad Afganistanom. Pred vojno se priključi še SRBIJA. • KRIZNO ŽARIŠČE – BALKAN – “SOD SMODNIKA” • 1908 ANEKSIJSKA KRIZA : AO priključi BIH • 1912 PRVA BALKANSKA VOJNA: SRB,ČG,BOLG,GR premagajo Turke in si razdele njeno ozemlje v Evropi • 1913 DRUGA BALKANSKA VOJNA: za posest Makedonije. Razdeli se med GR, SRB in BOLG.Nastane Albanija. SRB hoče uresničit velikosrbski program.

16. 1. SVET. VOJNA • VZROKI: imperialistična nasprotja med 2 taboroma: • CENTRALNE SILE: AO, NEM, TUR, BOLG • ANTANTNE SILE: VB, FR, RUS, SRB, ČG, GR, ZDA, BELG, ROM, IT (po 1915) • POVOD: 28. 6. 1914 – SARAJEVSKI ATENTAT na AO prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Izvedla protiavstrijska in prosrbska revoluc. organizacija Mlada Bosna (Gavrilo Princip) • AO postavi ultimat Srbiji (zahteva preiskavo umora). Srbi so to zavrnili, zato je AO 18. 7. Srbiji napovedala vojno.

17. NEM napove vojno Rusiji in FR. Hiter nem. prodor preko BELG v FR se ustavi na reki Marni, kjer se razvije pozicijska vojna (bojevanje v jarkih) • NEM imela že pred vojno načrt vojskovanja –Von Schlieffnov načrt – “blitzkrieg”- najprej na Z, nato na V (strah pred vojskovanjem na 2 frontah) • GLAVNA BOJIŠČA: • Zahodna fronta: 1916 prelomnica. Bitka pri Verdunu in na reki Sommi (2milij. mrtvih). 1917 upori v fr. vojski, vstop ZDA v vojno. • Vzhodna fronta: 1915 NEM zmaga pri Tannenbergu, Mazurskih jezerih in Gorlicah. RUS premaga AO na reki Visli in v Galiciji (sodelovali tudi sloven. vojaki). 1917 RUS izstopi iz vojne, konec fronte.

18. Balkansko bojišče: AO prodira v Srbijo – bitka na planini Cer in na reki Kolubari, Srbi zmagajo. 1915 gresta AO in NEM v protinapad, slabo oborožena srb. vojska se umika na J, skupaj s civilnim preb., v hudi zimi preko ČG in Albanije na Krf (60000 mrtvih). 1916 se odpre solunska fronta, Cent. sile so neuspešne. • Vojna na morju in v kolonijah: najmočnejšo mornarico ima VB, 1914 blokira nem. pristnišča. NEM odgovori s podmorniškim torpediranjem. Edina večja pomorska bitka med VB in NEM je bila pred Skagerrakom blizu Jutlandije. 1915 Antanta doživi poraz na polotoku Galipoli. V kolonijah države branijo svoja ozemlja, ponekod jih širijo. 1916 Turki premagajo VB v Perziji, zasedejo Baku in pobijejo več milij. Armencev. VB zasede Bagdad (nafta).

19. Londonski sporazum in Soška fronta: • 1915 Londonski sporazum: Antanta Italiji obljubi ozemlje ( J Tirolsko, Trst, Kanalsko dolino, Goriško, del Kranjske, Istro, Cres, Lošinj, S Dalmacijo, del Albanije, ozemlje v Afriki in Mali Aziji) • odpre se Soška fronta: AO ima dobro obrambo (vodil Svetozar Boroević), IT so številčno močnejši. 12 ofenziv. V 6. ofenzivi porušena Gorica. Najhujši boji so se odvijali na Doberdobski planoti. 1917 AO inNEM izvedeta odločilno 12. bitko (“čudež pri Kobaridu” – največja gorska bitka). Prebili so fronto in osvojili Ital. ozemlje. Nova fronta se ustali na reki Piavi.

20. POMEN LETA 1917 ZA POTEK VOJNE: • Vstop ZDA v vojno – konec izolacionizma • Oktobrska socialistična revol. v RUS – konec V fronte • RUS ima hude izgube na fronti, nasprotja med plem., mešč. in zatiranimi delavci in kmeti • Februarska mešč. demok. revol: car odstopi, vzpostavljeno dvovladje med dumo (parlamentom) in sovjetom (predstavništvo delavcev). Nova oblast ni končala vojne. • Oktobrska socialistična revol. : vodili boljševiki (levica Ruske SDS) – Lenin. Začasna vlada zbeži. Kongres sovjetov sprejel: • ODLOK O MIRU – potrebno sklenit mir s Cent. silami • ODLOK O ZEMLJI – razlastitev veleposestnikov • ODLOK O OBLASTI – nova vlada Svet ljudskih komisarjev (Lenin) • Ustanovljena Rdeča armada • Državljanska vojna s kontrarevolucijo (podpira Antanta) • Antanta se boji širjenja socializma v Evropo

21. Marec 1917 – Brest- Litovsk – mir. pogodba med RUS in Cent. Silami: RUS sklene mir za vsako ceno. Odpove se ozemljem, ki jih je dobila v 18. in 19. st. – Poljska, Ukrajina, Finska, baltiške dežele. Sklenjena brez vednosti Antante • KONEC VOJNE IN POSLEDICE: • Poleti 1918 zaključne akcije zavezniških sil. Septembra prebijejo nem. obrambno linijo, upori v nem. vojski, poskusi soc. revolucij v nem. mestih. 11.11. 1918 NEM podpiše premirje v vagonu v S Franciji. BOLG in TUR kapitulirata oktobra na solunski fronti, AO novembra.

22. POSLEDICE VOJNE • 20 milij. žrtev (10 mil. civilistov) • Gosp. škoda, opustošene vasi, brezdomci • Večnacionalni imperiji razpadejo /AO, TUR, RUS/ • Mirovna konferenca v Parizu kreirala drugačno podobo sveta / Društvo narodov/ • Evropa zgubi dominantno vlogo v svetu, svet krojijo ZDA