220 likes | 392 Views
Javna predstavitev strokovnih argumentov ELEKTROENERGETIKA DO 2030 Problematika TEŠ 6. Krešimir Bakič Predsednik Slovenskega združenja elektroenergetikov CIGRE-CIRED. NAČRT PREDSTAVITVE. Vizija razvoja elektroenergetskih sistemov
E N D
Javna predstavitev strokovnih argumentov ELEKTROENERGETIKA DO 2030 Problematika TEŠ 6 Krešimir Bakič Predsednik Slovenskega združenja elektroenergetikov CIGRE-CIRED
NAČRT PREDSTAVITVE • Vizija razvoja elektroenergetskih sistemov • Spremembe strukture proizvodnih virov v smeri nižjih emisij CO2 • Napoved razvoja evropske elektroenergetike do 2030 • Prostorske primerjave virov za električno energijo • Struktura slovenskega EES • Stebri delovanja EES – podporne točke in sistemske storitve • Vplivi uvajanje konkurence v proizvodnji in trženju z električno energijo, razvoj izmenjave moči med sistemi, • Sklepi
omrežja VIZIJA RAZVOJA ELEKTROENERGETSKIH SISTEMOV Elektroenergetski sistem 20. stoletja Elektroenergetski sistem 21. stoletja odjem ove viri omrežje viri viri so koncentrirani in v celoti napovedljivi odjem je v celoti stohastičen Nekateri viri so stohastični in razpršeni (OVE) odjem je delno vodljiv
OCENE SVETOVNEGA RAZVOJA ENERGETIKEDO 2030 V NASLEDNJIH 20-IH LETIH SE PRIČAKUJE 3X VEČJI PORAST RABE ENERGIJE IZ NE-FOSILNIH GORIV.
SVETOVNI IN EVROPSKI SCENARIJI RAZVOJA DELEŽA ELEKTRIČNE ENERGIJE Premog (40%)31% Nafta (4%) 2 % Plin (20%) 20% Nuklearna18% Hidro 19% Obnovljivi 10% Leto 2005: 3600 GW – 15 000 TWh Leto 2030: 7000 GW – 30 000 TWh 53% 47% Sprememba strukture elektroenergetskih sistemov zahteva MOČEN RAZVOJ ENERGETSKIH OMREŽIJ (makro in mikro omrežij)
Zaključek predvidenega razvoja energetike na svetovnem nivoju Delež fosilnih goriv v energetski oskrbi se zmanjšuje vendar do leta 2030 je v proizvodnji električne energije še vedno dominanten delež premoga kot vira.
Prostorsko-energetske primerjave virov za proizvodnjo električne energije Iz EU študije: (Energetski ekvivalent ob enaki instalirani moči) • 1000 MW elektrarna TE/NE zahteva prostor 1 km2 • 1000 MW vetrno polje (VE) zahteva prostor 5 km2 • 1000 MW fotovoltaična elektrarna (PV) zahteva prostor 50 km2 • 1000 MW elektrarna na bio maso (BE) zahteva prostor od 5000 km2 TEŠ 6 (600 MW / 3500 GWh) je ekvivalent 35 km2 PV plošč Za delovanje mikro omrežij, ki bi povezovalo milijone majhnih individualnih virov je potrebno zgraditi novo infrastukturo “pametnih omrežij”. Ocenjujem specifični strošek za to infrastrukturo na 900-1000 Evrov/kW.
STRUKTURA SLOVENSKEGA OMREŽJA 2010 2030
Liberalizacija trga z električno energijo na svetovni ravni Prednosti (učinkovitost, inovativnost, prosta izbira dobavitelja, ekonomske ugodnosti, nove tehnologije) Slabosti (neopredeljen razvoj, kratkoročna orientacija, izguba nadzora nad energetsko politiko, negotovosti, težavno obravnavanje tveganj, ......)
PRVI PAKET IEM – 2/ 1999 Ločitev obračunov (G-T-D), Dostop do omrežja (TPA), Postavitev omrežnih tarif, metoda načrtovanja virov (R/N), Prosti dostop do omrežja za upravičene odjemalce po stopnjah DRUGI PAKET IEM – 7/ 2004 • Reševanje glavnih ovir za popolno odprtje trga z energijo (IEM), • Pravno in organizacijsko ločevanje od TSO in DSO-jev, • Omrežne tarife, regulirani TPA, • Popolno odprtje trga za vse ne-gospodinjske odjemalce od 1.7.2004, in • Popolno odprtje trga za gospodinjske odjemalce od 1.7.2007.
TRETJI PAKET PRAVIL – 19.09.2007 Amandma na Direktivo 2003/54 za Električno energijo: “Drobitev trga z el. energijo vzdolž nacionalnih meja in visoka stopnja vertikalne integracije povzročajo težave nastajajočem IEM” Amandma na Direktivo 2003/55 za Plin, Popravki aktov regulacije za elektriko 1228/03 in za plin 177/05, Ustanovitev EU Agencije za koordinacijo nacionalnih regulatorjev (ACER), Razmejitev lastništva ali uvedba koncepta ISO (+ regionalna kooperacija), Ustanovitev institucionalne organizacije TSO-jev (ENTSOE), Koncept ENTSOE podoben US modelu NERC/ERO: Razvoj skupnih tehničnih in komercialnih pravil ter standardov sigurnosti, Koordinacija načrtov in investicij na EU nivoju, 10-letni razvojni načrti, Skupne raziskave omrežij na EU nivoju (RELIANCE)
Nepristranost Integracija trga Sigurnost oskrbe TRETJI REGULATORNIPAKET PAKET PODNEBNIH SPREMEMB Redukcije emisij Novi energetski mix (OVE, NE) Energetska učinkovitost
ETSO-E standardi in pravila • Pravila za zanesljivost in sigurnost oskrbe, • Pravila za priključitev in dostop do omrežij, • Izmenjava podatkov in pravila poravnav, • Pravila inter-operabilnosti, • Obratovalne procedure v havarijskih stanjih, • Pravila za trgovanje, • Pravila transparentnosti, • Pravila razdelitve prenosnih zmogljivosti in zamašitev, • Pravila izravnav vključujoč pravila za rezervne moči, • Pravila glede harmonizacije prenosnih tarif in njihovih struktur, • Pravila energetske učinkovitosti omrežja
VPLIVI VETRNE ENERGIJE NA OMREŽJE in TSO • VEČ TRGOVANJA MED DRŽAVAMI PELJE V VEČ ZAMAŠITEV NA MEJAH, • VEČ VETRNIH ELEKTRARN PELJE V ZAMAŠITVE NA DOLOČENIH GEOGRAFSKIH LEGAH • POLITIČNI PRITISKI VPLIVAJO NA VIŠJE OBREMENITVE PRENOSNEGA OMREŽJA IN OBRATOVANJE BLIŽJE MEJAM ZMOGLJIVOSTI • NOVI NADZEMNI VODI PA POTREBUJEJO VELIKO ČASA ZA IZGRADNJO – TUDI V PRIMERIH HITREJŠE REŠITVE PROBLEMOV UMESTITVE V PROSTOR • DISPEČERJI IMAJO MANJ ZNANJ O DEJANSKIH VOZNIH REDIH KONVENCIONALNIH ELEKTRARN (BILANČNE SKUPINE – BG, • VEČ VETRNE IN SONČNE ENERGIJE PELJE V NOVE PROBLEME VODENJA IN POTREBE PO NOVIH ZNANJIH, • POTREBA PO VEČJIH ZMOGLJIVOSTIH ZA REGULACIJO FREKVENCE IN BALANCIRANJE • POVEČANI EFEKTI PARALELNIH PRETOKOV V ENI REGULACIJSKI CONI NA RAČUN DRUGE • MOŽNE REŠITVE: • Boljša izmenjava podatkov med TSOi (UCTE coordination service, NORDEL common retail market) • Večje potrebe po shrambah energije, modelih vodenja, inteligenčnih omrežjih • Združevanje trgov: vključitev izmenjave moči v upravljanje z zamašitvami • Uvedba intra-day trgovanja • Uvedba RSO (Regional System Operators)
SKLEPI • Pri odločitvah o razvoju slovenskega EES je potrebno veliko znanj, izkušenj in modrosti. • Slovenski elektroenergetiki zagovarjamo trajnostno usmerjen razvoj EES ob izpolnjevanju osnovnih pogojev za delovanje obstoječega sistema. Podpiramo gradnjo TEŠ 6, kot enega od stebrov delovanja slovenskega EES. Prihodnost in re-strukturiranje gospodarstva v smeri višje dodane vrednosti zahteva od nas višjo kakovost električne energije. Brez temeljnih objektov, ki omogočajo sistemske storitve bo slabša kakovost in negotov razvoj gospodarstva. • Po analizah UCTE je v obdobju od 2015 do 2020 možno pričakovati večjo energetsko krizo. Brez ekološko sprejemljivega TEŠ 6 bo to obdobje za Slovenijo zelo kritično. • Slovenski elektroenergetiki podpiramo tudi intenzivno pripravljanje dokumentacije za nov blok NE Krško v obdobju po zgraditvi TEŠ 6. • Interni trg električne energije v EU je še vedno v razvoju. Od začetka delovanja 1999 do danes se ni bistveno povečal nivo izmenjav moči med državami (ca. 11%). Računanje na uvoz je zelo tvegano početje za slovensko gospodarstvo.