Zdravstveni absentizem v Sloveniji Delovnopravne posledice bolniškega staleža

1. Zdravstveni absentizem v SlovenijiDelovnopravne posledice bolniškega staleža Nina Globočnik, Vodja pravne službe, Gospodarska zbornica Slovenije Maj 2009

2. Pravice in obveznosti delavca • Odsotnost z dela • polni delni čas • polovični delovni čas • Pravica do nadomestila plače • Dolžnost spoštovati navodila zdravnika

3. Pravice in obveznosti delodajalca • Dolžnost omogočiti odsotnost II. Dolžnost plačati nadomestilo plače • Pravica podati izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi • Dolžnost zagotoviti nadaljevanje delovnega procesa • Omejena pravica do nadzora

4. Nadomestilo plače I. • nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, - do 30 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, - največ za 120 delovnih dni v koledarskem letu. • nezmožnosti za delo delavca zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, izplačuje delodajalec nadomestilo plače delavcu iz lastnih sredstev do 30 delovnih dni za vsako posamezno odsotnost z dela, daljša odsotnost gre v breme zdravstvenega zavarovanja. Če gre za dve ali več zaporednih odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, do 30 delovnih dni, pa traja v posameznem primeru prekinitev med eno in drugo odsotnostjo manj kot deset delovnih dni, izplača delodajalec za čas nadaljnje odsotnosti od prekinitve dalje, nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja.

5. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi • če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti, • če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali brez odobritve pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja.

6. Praksa – vsebinski problemi

7. VS Sodba VIII Ips 455/2007 Kopanje v morski vodi Glede na to, da je tožnici osebni zdravnik kopanje v morski vodi z vidika zdravljenja celo priporočil, s tega vidika ni videl ovir za letovanje na morju in sodišče ni ugotavljalo nobenih motenj zdravljenja in siceršnjih motenj v naprej odobrenega bolniškega staleža, tožnica očitane kršitve v zvezi z zlorabo bolniške odsotnosti ni storila. Obstoj okoliščin iz prvega odstavka 110. člena ZDR, t. j. okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank, glede na katere ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, je lahko pomemben le, če obstaja vsaj eden od zakonskih razlogov za izredno odpoved iz prvega odstavka 111. člena ZDR.

8. VDS sodba Pdp 729/2006 Pobiranje parih krompirjev Tožnik s tem, ko je na njivi blizu doma pobral par krompirjev, ni kršil navodil pristojnega zdravnika oziroma navodil pristojne zdravniške komisije, saj posebnih navodil o ravnanju v času bolniškega staleža ni dobil, njegovo ravnanje pa ni bilo v nasprotju s splošnimi navodili (počitek, hlajenje z ledom, jemanje analgetikov) oziroma ni bilo tako, da bi mu bilo zaradi poškodbe komolca prepovedano. Trditev, da je tožnik s pobiranjem krompirja opravljal pridobitno dejavnost, je brezpredmetna, saj tožena stranka tega v postopku izredne odpovedi tožniku ni očitala. V sodnem postopku ni dovoljeno širiti razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi; sodišče presoja le zakonitost tistih razlogov, zaradi katerih je bila delavcu odpovedana pogodba o zaposlitvi.

9. Sodba in sklep VIII Ips 108/2007 Navodilo osebnega zdravnika ni nujno enako navodilu imenovanega zdravnika! Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja ne določajo, da je v primeru odobritve odhoda iz kraja bivanja osebni zdravnik zavarovanca vezan na navodila imenovanega zdravnika oziroma, da so ta navodila dejanska ovira za dovolitev odhoda izven kraja bivanja s strani osebnega zdravnika.

10. VDS sodba Pdp 1305/2004 Posledice bolezni niso enake negi otroka! Nezakonita je izredna odpoved PZ po 6. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR, ker naj bi delavka v času odsotnosti z dela zaradi bolezni opravljala pridobitno delo (izdelava in objava fotografskih posnetkov v časopisu), saj je bila z dela odsotna zaradi nege otroka in ne zaradi bolezni. Pojma "odsotnost z dela zaradi bolezni" po 6. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR ni mogoče uporabljati tako za bolniški stalež kot tudi za odsotnost z dela zaradi nege otroka, saj zdravstveni predpisi navedenih odsotnosti ne izenačujejo.

11. VDS sodba Pdp 966/2006 Delodajalec tožniku v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi neutemeljeno očita, da je odpotoval iz kraja svojega bivanja, saj se je zunaj kraja svojega stalnega prebivališča zgolj zdravil, o čemer je toženo stranko tudi obvestil. Dejstvo, da se delavec zdravi na drugem naslovu kot je naslov njegovega stalnega bivališča, ne pomeni kršitve pogodbe o zaposlitvi v smislu 6. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR, če se delavec tam, kjer živi v času bolniškega staleža, drži navodil pristojnega zdravnika oziroma zdravniške komisije.

12. VDS sodba Pdp 992/2006 Prekinitev bolniškega staleža zaradi koriščenja letnega dopusta Ker je bila tožnica ves čas od leta 1998 dalje v bolniškem staležu, z dela pa je izostala pet delovnih dni v času kolektivnih dopustov tožene stranke in bila nato ponovno v bolniškem staležu, niso bili podani pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker ni mogoče zaključiti, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka.

13. VDS sklep Pdp 1059/2004 Pravica nadzora bolniškega staleža Ker delodajalec plačuje nadomestilo plače za čas delavčeve odsotnosti z dela zaradi bolezni, tudi za njega valjajo smiselno pravila o nadzoru nad uresničevanjem pravice iz zdravstvenega zavarovanja, kot so ta urejena v 265. do 276. členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zato lahko skladno s svojimi internimi akti tudi opravlja nadzor delavcev, ki so v bolniškem staležu.

14. Praksa – postopkovni problemi

15. Postopek osebni izbrani zdravnik 3 delovni dnevi za pritožbo imenovani zdravnik 5 delovnih dni za pritožbo zdravniška komisija

16. Neskladnost rokov 241. člen Pravil obveznega zdravstvenega Zavarovanja • Če zdravstvena komisija v nasprotju z odločbo imenovanega zdravnika odloči, da so podani razlogi za zadržanost od dela, veljajo takšne ugotovitve praviloma za naprej, za nazaj pa največ od dneva, ki je določen v odločbi imenovanega zdravnika, razen če zdravstvena komisija določi, kdaj je zadržanost od dela nastopila. • Če zdravstvena komisija odloči v nasprotju z odločbo imenovanega zdravnika, da niso podani razlogi za zavarovančevo nezmožnost za delo, velja ta odločba za naprej. V tem primeru ni mogoče odpraviti že uveljavljene zadržanosti od dela.

17. Namesto zaključka ? višina nadomestila plače ? zakonska ureditev dopušča široko polje zlorabe bolniškega staleža ? netransparentnost ureditve nadzora bolniškega staleža ? neskladnost delavnopravnih in socialnopravnih norm

18. Hvala !Nina.Globocnik@gzs.si