1 / 17

EKONOMSKI IZZIVI

EKONOMSKI IZZIVI. Ljubljana, 28.6.2010. Vpliv finančne krize na kreditni trg v Sloveniji. Rast obsega kreditov je v Sloveniji na precej višji ravni kot v povprečju v EMU. Vir: BS, ECB, preračuni UMAR.

fausta
Download Presentation

EKONOMSKI IZZIVI

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. EKONOMSKI IZZIVI Ljubljana, 28.6.2010 Vpliv finančne krize na kreditni trg v Sloveniji

  2. Rast obsega kreditov je v Sloveniji na precej višji ravni kot v povprečju v EMU Vir: BS, ECB, preračuni UMAR

  3. Kljub izrazitemu umirjanju kreditne aktivnosti je Slovenija imela v letu 2009 še vedno eno izmed višji stopenj rasti kreditov v EMU Vir: BS, ECB, preračuni UMAR

  4. Neto tokovi kreditov slovenskih bank domačim nebančnim sektorjem so se močno umirili Vir: BS, preračuni UMAR

  5. Z izbruhom finančne krize se je struktura bančnih virov precej spremenila Vir: BS, preračuni UMAR

  6. Obrestne mere so v Sloveniji na višji ravni kot v povprečju v EMU Vir: BS, preračuni UMAR

  7. Pri slovenskih podjetjih in NFI pomemben finančni vir predstavljajo krediti Vir: Eurostat, preračuni UMAR

  8. Delež in ročnostna struktura kreditov v obveznostih Vir: Eurostat, preračuni UMAR

  9. Struktura finančnih sredstev podjetij in NFI se precej razlikuje od povprečja EMU Vir: Eurostat, preračuni UMAR

  10. Delež kreditov z nižjo bonitetno oceno se je v letu 2009 okrepil Vir: BS,

  11. Slovenija ima v primerjavi z nekaterimi drugimi državami še vedno nizek delež nedonosnih kreditov Vir: IMF Opombe: 1 Q4 2007; 2 Q4 2008; 3 Q2 2009; 4 Q3 2009; 5 Q4 2009;

  12. Pogoji zadolževanja bank so odvisni tudi tega pod kakšnimi pogoji se zadolžujejo matične države Vir: Eurostat

  13. V letu 2009 se je delež nedonosnih kreditov v večini gospodarskih dejavnosti okrepil Vir: BS

  14. Glede na delež obveznosti v BDP so Slovenska gospodinjstva med manj zadolženimi Vir: BS, preračuni UMAR

  15. Medletne stopnje rasti stanovanjskih kreditov so bile v Sloveniji na bistveno višji ravni kot v povprečju v EMU Vir: BS, ECB, preračuni UMAR

  16. Pomemben del stanovanjskih kreditov gospodinjstev predstavljajo devizni krediti Vir: BS, preračuni UMAR *Strukturni preskok 31.1.2007 je posledica uvedbe evra.

  17. Ugotovitve in izzivi • Slovenija sodi med države z izrazitejšim umirjanjem kreditne aktivnosti, a je medletna stopnja rasti kljub temu med višjimi med vsemi državami članicami EMU • Slovenska podjetja in NFI so v primerjavi s povprečjem EMU precej bolj odvisna od zadolževanja • Kvaliteta aktive slovenskega bančnega sistema se postopoma poslabšuje • Večje tveganje za stabilnost slovenskega bančnega sistema predstavljajo obveznosti podjetij in NFI • Za izboljšanje likvidnostnega položaja : • bi na kratek rok lahko poskrbeli z večjo plačilno disciplino • na dolgi rok pa je nujno prestrukturiranje v smeri dolgoročnejših virov financiranja

More Related