Izzivi na področju alkoholne politike

1. Izzivi na področju alkoholne politike Jožica Maučec Zakotnik Regijska konferenca “Izzivi za javno zdravje v regiji”, 24. maj 2011, Hotel Šport, Otočec

2. Alkohol kot javno-zdravstveni problem • Alkohol kot dejavnik tveganja za zdravje • Celovita alkoholna politika • Alkoholna politika v Sloveniji • Izzivi za prihodnost

3. Slovenija - značilnosti • Okolje naklonjeno pitju alkohola. • Uživanje alkohola je družbeno sprejemljivo vedenje. • Dostopnost alkohola je velika. • Močan vpliv alkoholne industrije. • Pomanjkanje politične volje.

4. Slovenija - značilnosti • Poraba alkohola (skupna registrirana in neregistrirana) med največjimi na svetu. • Po izbranih kazalnikih posledic tveganega in škodljivega uživanja alkohola v vrhu držav EU, nad povprečjem so vse slovenske regije. • Delež alkoholiziranih povzročiteljev PN med najvišjimi v Evropi. Vsak tretji povzročitelj PN s smrtnim izidom pod vplivom alkohola. • Pomembne razlike med regijami in med socialno-ekonomskimi sloji.

5. Alkohol kot dejavnik tveganja za zdravje • registrirana poraba čistega alkohola od 11 do 12 litrov na odraslega prebivalca starega 15 let in več • ocenjena neregistrirana porabe čistega alkohola dodatnih 7-8 litrov na prebivalca starejšega od 15 let • 29% odraslih moških in približno 6 % odraslih žensk tvegano in škodljivo pije • pri približno10 do 15 % odraslih gre najverjetneje za že razvit sindrom odvisnosti od alkohola • delež vseživljenjskih abstinentov je majhen – okoli 5%.

6. Alkohol kot dejavnik tveganja za zdravje • Zaskrbljujoče pivsko vedenje mladostnikov (raziskavi ESPAD in HBSC) • Povečuje se delež 15 in 16 letnikov, ki pijejo alkohol in ki se visoko tvegano opijajo. • 87 % 15 in 16 letnikov je v zadnjem letu pilo alkohol, 43 % jih je bilo v zadnjem letu pijanih (nad povprečjem mednarodne raziskave). • Nekaj več kot 28 % 15 letnikov in celo 3 % 11 letnikov redno (vsaj enkrat tedensko) uživa alkohol.

7. Med udeleženci maturantskih izletov je vsak dan pilo alkohol 53,1% deklet in kar 72,4% fantov. • Kar 84% maturantov je na maturantskem izletu enkrat ali večkrat spilo pet ali več alkoholnih pijač zaporedoma. • Do slabosti ali izgube spomina se je napilo 36,4%, zaradi opitosti pa je pomoč drugih rabilo kar 21% maturantov.

8. Delež čezmernih pivcev znotraj starostnih skupin (CINDI).

9. Slovenija - Posledice tveganega in škodljivega pitja • V letu 2009 je bilo v Sloveniji zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov: 841 smrti (4,5% vseh smrti v letu), 3.722 hospitalizacij (1,2 % vseh) ter 84.693 bolnišničnih dni (3,9% vseh) • S pomočjo metode človeškega kapitala izračunana izguba prihodnjega zaslužka za prezgodaj umrle osebe zaradi alkohola je v letu 2004 znašala 58,8 milijona evrov.

10. DALY na 100.000 - ciroza jeter v državah EU in EUR-A, 2004(WHO).

11. Razlike med regijami v Sloveniji • Prebivalci vzhodne Slovenije imajo 1,4 krat večje relativno tveganje za čezmerno pitje in 1,1 krat večje relativno tveganje za visoko tvegano opijanje 1,8 krat večje relativno tveganje za smrt zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov kot prebivalci zahodne Slovenije. (CINDI, 2008) • Vzhodna Slovenija: Ravne, Murska Sobota, Celje, Maribor, Novo mesto. • Zahodna Slovenija: Nova Gorica, Koper, Kranj.

12. Delež čezmernih pivcev znotraj zdravstvene regije (CINDI).

13. Delež čezmernih pivcev znotraj zdravstvene regije (CINDI).

14. SDR zaradi kronične bolezni jeter in jetrne ciroze na 100.000 prebivalcev na leto, 2004 (HFA-DB)

15. SDR zaradi kronične bolezni jeter in jetrne ciroze na 100.000 prebivalcev na leto, 2004 (HFA-DB)

16. Prezgodnja umrljivost (SDR) zaradi jetrne ciroze po skupinah občin glede na osnovo za dohodnino na prebivalca, Slovenija 2004-2008.

17. Alkohol kot javno-zdravstveni problem • Alkohol kot dejavnik tveganja za zdravje • Celovita alkoholna politika • Alkoholna politika v Sloveniji • Izzivi za prihodnost

18. Celovita alkoholna politika • ukrepa na ravni posameznika in skupin prebivalstva vključno z ranljivimi skupinami prebivalstva v vseh starostnih obdobjih • ukrepa v različnih okoljih (šolsko, delovno, promet, zdravstvo …) • upošteva družbeni kontekst • vključuje vse partnerje v družbi in še posebej civilno družbo in lokalno skupnost

19. Celovita alkoholna politika • zagotavlja vire in razvija kapacitete na področju preprečevanja škode zaradi alkohola • z nacionalnim programom določa skupne cilje in z akcijskimi načrti določa naloge in povezuje partnerje pri uresničevanju teh ciljev • zagotavlja neprestano spremljanje in vrednotenje ukrepanja • temelji na dokazano učinkovitih ukrepih!

20. Kateri ukrepi so dokazano učinkoviti? UKREPI Z MAJHNIMI STROŠKI ZA DRŽAVO • davki/cena • zmanjšanje dostopnosti • prepoved oglaševanja CENOVNO ZAHTEVNI UKREPI • svetovanje v PZV • naključno testiranje voznikov ? informiranje, ozaveščanje, vzgoja in izobraževanje

21. Dokazano učinkoviti ukrepi

22. Vloga skupnosti • Vzpostavljanje mreže strateških partnerjev na regijski in občinski ravni. • Povečevanje zavedanja o bremenu alkohola. • Izvajanje programov za preprečevanje škode zaradi alkohola v lokalni skupnosti. • Zagovorništvo alkoholne politike.

23. Alkohol kot javno-zdravstveni problem • Alkohol kot dejavnik tveganja za zdravje • Celovita alkoholna politika • Alkoholna politika v Sloveniji • Izzivi za prihodnost

24. Mejniki evropske alkoholne politike v obdobju 2000 do 2010 • Evropska listina Evropski akcijski načrt SZO (2000-2005) • Ministrska konferenca 2001 v Stockholmu– Deklaracija o mladih in alkoholu • Okvirna alkoholna politika SZO za Evropsko regijo 2006 • Strategija EU za podporo članicam 2006 • Slovensko predsedovanje Svetu EU 2008 in Švedsko predsedovanje 2009 • Globalna strategija SZO, maja 2010

25. Alkoholna politika v Sloveniji DRŽAVA • Zakon o omejevanju porabe alkohola (2003) • Zakon o medijih (2001) • Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (2002) • Nacionalni programu varnosti cestnega prometu do 2011 • Zakoni o varnosti cestnega prometa (2010) • Svet za alkoholno politiko • Javna agencija RS za varnost v prometu (AVP) Nacionalna strategija in/ali akcijski načrt!?

26. Alkoholna politika v Sloveniji STROKA • preventivni programi v šolah – vrednotenje in dostopnost? • preventivni programi v PZV – dostopnost? • zdravljenje – motiviranje za zdravljenje, celovitost obravnave? • spremljanje/poročanje – kakovost podatkov, uporabnost? NEPOVEZANOST, NI KONTINUITETE in VREDNOTENJA!!!

27. Alkoholna politika v Sloveniji NEVLADNE ORGANIZACIJE • manjka pretok informacij • programi niso vrednoteni glede na učinkovitost • problem nestalnih in pomanjkljivih virov • pomanjkanje zagovorništva • nepovezane med sabo • nepovezane z mednarodnimi organizacijami

28. Alkoholna politika v Sloveniji JAVNA KLIMA • močen industrijski lobi • neosveščeni mediji • neosveščena politika • pomanjkanje politične volje Večja ozaveščenost na področju vožnje in alkohola!

29. Zakoni o varnosti v cestnem prometu Povezani ukrepi policije, prometa in pravosodja z zdravstvenimi ukrepi! 0,5 do 0,8 g/kg – alternativa kaznovanju: svetovanje pri osebnem zdravniku Od 0,8 do 1,1 g/kg – alternativno kaznovanje: udeležba v psihosocialnih delavnicah Nad 1,1g/kg, ponavljanje kršitev, povzročitev nesreče pod vplivom alkohola – odvzem vozniškega dovoljenja in kontrolni pregled: terapevtska obravnava ali obvezno zdravljenje v primeru odvisnosti

30. Do 1.julija 2011! • Usposabljanje za kratko svetovanje glede tveganega in škodljivega pitja alkohola v PZV za vse izbrane zdravnike splošne in družinske medicine ter zdravnike drugih specialnosti (npr. medicina dela, pediatrija), ki so tudi izbrani zdravniki • Objava v ISIS, izvedba Katedra za družinsko medicino

31. Alkohol kot javno-zdravstveni problem • Alkohol kot dejavnik tveganja za zdravje • Celovita alkoholna politika • Alkoholna politika v Sloveniji • Izzivi za prihodnost

32. I.Nacionalna konferenca o alkoholni politiki Brdo pri Kranju, 2. in 3. november 2010 • vzpostavitev rednega spremljanja in poročanja o tvegani in škodljivi rabi alkohola, njenih posledicah in o učinkovitosti ukrepanja • boljše povezovanje vseh ključnih akterjev pri načrtovanju, zagovorništvu in izvajanju celovite alkoholne politike • motiviranje, usposabljanje in zagotavljanje pogojev zdravstvenim delavcem, da bodo lahko čim bolje uresničevali svoji vlogiizvajalcev in zagovornikov alkoholne politike

34. www.infomosa.si Prosim, pošljite informacije o projektih in programih, ki se izvajajo v vaši regiji!

35. Hvala za pozornost! Hvala za pozornost!