Tema br. 14 Politika na raspredelba na Bruto doma{niot proizvod (BDP) vo Republika Makedonija

1. Tema br. 14Politika na raspredelba na Bruto doma{niot proizvod (BDP) vo Republika Makedonija Primeneta ekonomika Praven fakultet - Skopje

2. Sodr`ina Nekoi aspekti na raspredelbata na BDP Formirawe i raspredelba na BDP spored novata metodologija Osnovni kategorii preku koi se iska`uva BDP Kako se formira BDP Politika na raspredelba na BDP Raspredelbata, pravednosta i efikasnosta

3. Osnovni aspekti na raspredelbata na BDP • Prou~uvaweto na stopanskata struktura dava odgovor na pra{aweto {to (da) se proizveduva, dodeka prou~uvaweto na raspredelbata na BDP dava odgovor na pra{aweto za kogo se proizveduva • Vo pazarnite stopanstva odlu~uvaweto i za pra{aweto za kogo, ednakvo kako i za pra{aweto {to, vo osnova e prepu{teno na pazarot, no svoja uloga ima i vladata • Ekonomskite subjekti (gra|anite, doma}instvata i firmite) sami odlu~uvaat kako, kolku i za koi potrebi }e go namenat svojot dohod, no i dr`avata, preku splet na direktni i indirektni merki, vlijae vrz tie odluki • Pazarot vr{i primarna raspredelba a dr`avata vr{i preraspredelba • Osnovnata ravenka za rashodniot princip na formirawe na BDP, ili za namenska raspredelba na BDP (za {to e nameneta produkcijata: • BDP = LP + BI + JP + Z + Iz - Uv; ili Y(GNP) = C + I + G + (X – M) • Kade: LP = li~na potro{uva~ka; BI = bruto investicii; JP = javna pot-ro{uva~ka; Z = zalihi; Iz = izvoz; i Uv = uvoz

4. Osnovni aspekti na raspredelbata na BDP • Osnovnata ravenka za prihodniot princip na formirawe na BDP, ili za funkcionalna raspredelba na BDP (koj ja sozdava produkcijata) e: • BDP = Pl + Pf + Rt + KmD + Id + Am; • kade: Pl = plati; Pf = profiti; Rt = renti; KmD = kamati i dividendi; Id = danoci; i Am = amortizacija • BDP se sostoi od novosozdadenata vrednost (Pl + Pf + Rt + KmD + Id) plus od amortizacijata (Am) • Spored metodologijata na DZS  BDP = PL + Id + Ndv + Am • kade: Ndv e neto-deloven vi{ok (ili dobivka), sostaven od (Pf + Rt + Kmd) • Vo Makedonija, do 1998 godina op{testvenoto proizvodstvo se iska`uvalo spored stara metodologija bazirana vrz tnr. “trudova teprija na vrednosta”, a po 1998 se iska`uva po nova metodologija

5. Formirawe i raspredelba na BDP • Vo sega{niot ekonomski sistem na Makedonija prifaten e teoret-skito pristap spored koj vo formiraweto na BDP u~estvuvaat site faktori na proizvodstvoto (a ne samo trudot); ottuka, site faktori u~estvuvaat i pri raspredelbata na dohodot • Dohod mo`e da se steknuva po site osnovi: • vrz osnova na (sopstvenost i proda`ba/anga`irawe na ) trud i znaewe • vrz osnova na (sopstvenost i proda`ba/anga`irawe na ) zemja • vrz osnova na (sopstvenost i proda`ba/anga`irawe na ) kapital • vrz osnova na (sopstvenost i proda`ba/anga`irawe na )pretpriemni{tvo • Zatoa i raspredelbata na BDP se vr{i vrz osnova na: • Trud; i • Sopstvenost; • Novata metodologija na DZS se bazira vrz Sistemot na nacionalni smetki (SNS), koj se primenuva i vo EU, a spored koj osnoven pokazatel za ekonomskata aktivnost vo edna dr`ava e Bruto doma{niot proizvod (BDP)

6. Osnovni kategorii preku koi se iska`uva BDP • Spored SNS, proizvodstvoto e definirano kako sozdavawe korisnost koja mo`e da ima materijalen i nematerijalen oblik, i e predmet na razmena, nezavisno od dejnosta vo koja se sozdava • Spored SNS kako vrednost se smeta i proizvodstvoto na uslugi, osven delot od uslugite koi se proizvedeni i potro{eniod ~lenovite na doma}instvata i sivata ekonomija • Bruto doma{niot proizvod pretstavuva rezultat na: • finalnata proizvodstvena aktivnost na site rezidentni (doma{ni) proizvodni edinici vo doma{nata ekonomija vo tekot na edna godina • bez me|ufaznoto proizvodstvo • koregirana (so odzemawe) za vrednosta na imputiranite (vnesenite) bankarski uslugi • i (so dodavawe) na indirektnite danoci koi ne mo`at da se ras~lenat po proizvodi i uslugi (carinite, DDV, uvoznite dava~ki i taksite), a tie se namaleni za dobienite subvencii • Vsu{nost BDP = razlikata me|u bruto-vrednosta na proizvodstvoto (BVP) i me|ufaznata potro{uva~ka (MP) BDP = BVP – MP;

7. Osnovni kategorii preku koi se iska`uva BDP • Se pravi razlika me|u bruto doma{en (BDP) i bruto nacionalen proizvod (BNP), pri {to, vo BNP se vklu~eni i ekonomskite transakcii so stranstvo (neto izvozot) • BNP = BDP + (Iz – Uv) • Bruto-vrednosta na proizvodstvoto (BVP) ja pretstavuva vkupnata vrednost na proizvedenite stoki i uslugi vo tekot na edna godina, nezavisno dali se prodadeni ili del e ostaven kako zalihi • Me|ufaznata potro{uva~ka se sostoi od potro{uva~ka na surovini, materijali i energija, siten inventar, rezervni delovi i dr. tro{oci za vrabotenite, osven platite i amortizacijata • Dodadena vrednost (DV) se dobiva kako razlika me|u bruto vredno-sta na proizvodstvoto i me|ufaznata potro{uva~ka DV = BVP – MP • Bruto delovniot vi{ok se dobiva koga dodadenata vrednost }e se namali za sredstvata za vrabotenite (PL) i indirektnite danoci • Finalnata potro{uva~ka ja opfa}a individualnata potro{uva~ka i zaedni~kata (t.e. javnata) potro{uva~ka

8. Kao se formira BDP • Spored proizvodniot metod, BDP se utvrduva taka {to na dodade-nata vrednost (DV) ( sozdadena vo indistrijata, zemjodelstvoto, trgovijata zadravstvoto, obrazovanieto i tn.) se dodavaat plateni-te indirektni danoci (Id) a se minusiraat imputiranite bankarski kamati i subvencii (Sb): • BVP – MP = DV; a DV + Id + C – Sb = BDP • Sledi: bruto doma{niot proizvod se sostoi od dodadenata vred-nost i platenite indirektni danoci, a taa vrednost e namalena za bankarskite kamati i subvenciite • Vo tro{kovnata struktura na dodadenata vrednost (DV) vleguvaat: • DV = Pl + Id – Sb + BDV (NDV + Am) • Spored rashodniot metod, BDP se kalkulira soglasno iznosite (rashodite ili tro{ocite) za koi toj e potro{en. BDP se koristi za: • Finalna potro{uva~ka (individualna + javna potro{uva~ka) • Bruto investicii (investicii vo osnovni i obrtni s/va + zalihi) • Izvoz na stoki i uslugi

9. Politika na raspredelba na BDP • Vo samoupravniot ekonomski sistem na Makedonija, s# do sredinata na ’60-te godini (koga e zapo~nata stopanska reforma), celokupnata raspredelba bila pod direktna dravna kontrola • Potoa se voveduva principot na “samostojnost na zdru`eniot trud”, no golemoto me{awe i uloga na dr`avata preku (pre)raspredelbata ostanuva • Vo 2000-ta godina strukturata na raspredelbata e slednata: • Nad 90% iznesuva finalnata potro{uva~ka, re~isi isto kolku {to bila i vo 1990 • Bruto investiciite bele`at postepen porast, pa vo 2000 g. iznesuvaat malku nad 20%, no iznosot kaj investiciite vo osnovni sredstva ostanuva okolu 17% • Vo Makedonija postoi permanentna (trajna) tendencija da se tro{i pove}e od proizvedeniot BDP, {to se koregira so negativnoto saldo me|u izozot i uvozot (pogolem uvoz od izvoz) • Vo Makedonija s# u{te e golema ulogata na dr`avata vo tro{ewe na BDP

10. Raspredelbata, pravednosta i efikasnosta • Osnovno pra{awe pri raspredelbata e pravednosta • Postojat razliki vo pogled na sopstvenosta na proizvodstveni faktori, {to doveduva do razliki vo izvorite na nivnite prihodi, a toa sozdava neednakvosti • Tie neednakvosti gi ubla`uva dr`avata, zemaj}i preku javnite prihodi del od onie {to imaat dohodi i davaj}i im na onie koi nemaat = toa e preraspredelba • Dr`avata gi pokriva potrebite na nekoi posiroma{ni gra|ani koi nemo`at sami da gi pokrijat svoite potrebi, a ednovremeno gi pokriva i zaedni~kite (t.e. javnite) potrebi • Vo ’90-te godini, za razlika od porano, zna~itelno se namaleni porane{nite socijalni prava (i dava~ki za tie prava) kon gra|anite. • Toa vodi kon sozdavawe osnovi za pogolema efikasnost, no so zagrozuvawe na pravednosta i socijalnata sigurnost, osobeno do toga{ dodeka ekonomskata efikasnost ne sozdade uslovi za vrabotuvawe. Politikata sekoga{ (treba da ) vodi gri`a tie odnosi