ODNOS MED PRAVOM ES IN NACIONALNIM PRAVOM

1. ODNOS MED PRAVOM ES IN NACIONALNIM PRAVOM Dr. Janja Hojnik 10.-17.11.2009

2. TEMELJNA NAČELA ODNOSA MED PRAVOM ES in NACIONALNIM PRAVOM • Temeljni ustavni problem: katero pravo prevlada v primeru konflikta? • Mednarodno pravo: države so ‘masters of the treaties’

3. Ustava Republike Slovenije 3. a člen (3) Pravni akti in odločitve, sprejeti v okviru mednarodnih organizacij, na katere Slovenija prenese izvrševanje dela suverenih pravic, se v Sloveniji uporabljajo v skladu s pravno ureditvijo teh organizacij. 8. člen Zakoni in drugi predpisi morajo biti v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe se uporabljajo neposredno.

4. TEMELJNA NAČELA ODNOSA MED PRAVOM ES in NACIONALNIM PRAVOM • Pogodba o ES nima določb o tem (diplomatic ommission?) • Odločilna vloga Sodišča ES (teleološka razlaga): • Načelo avtonomnosti • Načelo primarnosti • Načelo neposredne uporabnosti • Načelo neposrednega učinka Pravo EU je suvereno

5. Zadeva Van Gend en Loos, 26/62

6. DEJANSKO STANJE • transportno podjetje Van Gend en Loos iz Nizozemske je v letu 1960 iz Nemčije uvozilo na Nizozemsko določeno količino kemičnih substanc; • na podlagi carinske tarife, ki je veljala med leti 1947 in 1960, bi moralo za njih plačati 3% uvozno carino, družba pa je morala plačati 8% uvozno carino, ker je Nizozemska spremenila carinske razrede v tarifi; • družba Van Gend en Loos se je pritožila na Nizozemsko komisijo za tarifne zadeve, ker je menila, da pomeni povišanje carine s 3% na 8% kršitev člena 12 Rimske pogodbe; • tarifna komisija je avgusta 1962 prekinila postopek in od SES zahtevala odgovor na predhodno vprašanje: • ali lahko državljani DČ na podlagi člena 12 RP uveljavljajo določene pravice, ki jih morajo sodišča v DČ upoštevati?

7. Člen 12 Rimske pogodbe: Države članice ne bodo med seboj uvajale nobenih novih uvoznih ali izvoznih carin ali drugih dajatev z enakovrednim učinkom, in tudi ne bodo povečevale tistih, ki jih že uporabljajo v medsebojnem trgovanju. • Danes člen 25 PES: Carine na uvoz ali izvoz in vse dajatve, ki imajo enak učinek (kot carine), so prepovedane med državami članicami.

8. Mnenje generalnega pravobranilcadoločba člena 12 PES ne bi smela biti neposredno učinkovita, saj nimajo vse države v svoji ustavni ureditvi enakih določil glede razmerja med nacionalnim in mednarodnim pravom oz. pravom Skupnosti. Stališče Belgije, Nemčije in NizozemskeČlen 12 PES pomeni obveznost le za države članice, ki morajo pravila šele realizirati s svojo notranjo zakonodajo, in ne predstavlja nobenega neposrednega upravičenja za posameznike;PES se ne razlikuje od ostalih mednarodnih pogodb;Morebitne kršitve uveljavljati le na podlagi členov tožbe proti DČ.

9. ODLOČITEV SODIŠČA ES • Evropska skupnost kot nadnacionalna tvorba se precej razlikuje od drugih mednarodnih organizacij; • Skupnost tvori nov pravni red v mednarodnem pravu, v katerem so države članice na določenih področjih omejile svoje suverene pravice; • subjekti tega pravnega reda so poleg držav članic tudi pripadniki teh držav; • gre za nov pravni red, avtonomno ustvarjen, ki se uporablja primarno, ima prednost pred pravnimi redi držav članic ter pravila teh derogira ali razveljavi.

10. ODLOČITEV SODIŠČA ES • Člen 12 PES vsebuje jasno, nepogojno in takojšnjo prepoved, ki pomeni negativno obligacijo za državo • gre za določbo, ki je neposredno učinkovita in ustvarja individualno pravico posameznikov, ki mora biti s strani nacionalnih sodišč spoštovana in zaščitena • dramatično povečanje obsega in učinkovitosti prava Skupnosti

11. Zadeva Costa v. E.N.E.L., 6/64 • Konflikt med vrsto določb PES in italijanskim zakonom o nacionalizaciji elektro podjetja, katerega delničar je bil tudi Costa; zakon je bil sprejet kasneje kot Rimska pogodba; • Sodišče ES je jasno glede načela primarnosti: • Z ustanovitvijo Skupnosti za nedoločen čas, z lastnimi institucijami, lastno osebnostjo, lastno pravno sposobnostjo … so države članice omejile svoje suverene pravice, čeprav na omejenih področjih, in tako oblikovale pravo, ki zavezuje tako njihove državljane kot tudi njih same. • Integracija določb prava Skupnosti v pravo držav članic slednjim preprečuje, da podelijo prednost enostranskim in kasnejšim ukrepom pred pravom ES. Takšen ukrep ne sme biti v neskladju s pravnim sistemom ES. Razlika v pravu ES od države do države bi ogrozila doseganje ciljev Pogodbe o ES. • Obveznosti, sprejete s Pogodbo o ES, ne bi bile nepogojne, če bi se jim bilo mogoče izogniti s kasnejšimi zakonodajnimi akti držav podpisnic. • Iz tega izhaja, da pravo Pogodbe, neodvisen pravni vir, ne more biti prevladano s strani domačih pravnih pravil v katerikoli obliki.

12. Zadeva IHG, 11/70 • Konflikt med uredbo ES in nemškim Temeljnim zakonom; • Tožnik pred nemškim sodiščem je trdil, da uredba ES krši načelo sorazmernosti iz TZ; • Sodišče ES: • Pravo, ki temelji na Pogodbi o ES, ne more biti izpodbito na temelju nacionalnega prava katerekoli vrste; veljavnost ali učinki akta ES znotraj DČ ne morejo biti prizadeti zaradi trditev, da akt nasprotuje temeljnim pravicam v ustavi zadevne držav. • Ratio: ohranitev učinkovitosti prava ES ne glede na ceno za nacionalne pravne rede.

13. Načelo avtonomnosti prava ES • pravni red ES je samostojen in se razvija neodvisno od pravnih sistemov držav članic; • veljavnost predpisa ES se avtomatično širi na ozemlje vseh DČ; • pravo ES nastaja, velja, se razlaga in uporablja izključno v skladu s pravili samega prava Skupnosti, neodvisno od kateregakoli sistema nacionalnega ali mednarodnega prava.

14. Načelo primarnosti prava ES • pravna pravila vseh oblik, ki so sprejeta na ravni ES, prevladajo nad vsemi oblikami pravnih pravil DČ; • pravo, ki izhaja iz Pogodbe o ES, je neodvisen vir prava, in ga s pravili pravnih redov DČ ni mogoče spreminjati, ne da bi postala vprašljiva celotna pravna podlaga skupnosti; • Vpliv: • prepoved sprejetja prava DČ v nasprotju s pravom ES; • neuporaba predpisa DČ, če je v nasprotju s pravili ES; • lex posterior derogat legi priori ne velja za pravo DČ v. pravo ES • Ali gre za hierarhijo ali/in ustavni pluralizem?

15. Kaj naj naredi nacionalni sodnik? • Vsaka podelitev učinka nacionalnemu pravu, ki nasprotuje pravu ES, predstavlja zanikanje obveznosti DČ iz Pogodbe o ES; • Nacionalno sodišče, ki je pozvano k uporabi prava ES, ima obveznost podeliti polno učinkovitost pravu ES, tudi če mora za to odkloniti uporabiti nasprotno nacionalno zakonodajo, četudi sprejeto kasneje od prava ES, in ni zavezano pred odločitvijo čakati na presojo ustavnega sodišča ali nacionalnega zakonodajalca. Simmenthal, 106/77 • Danes velja tudi za upravne organe, Larsy, C-118/00 • To ne pomeni, da nacionalno pravo postane neobstoječe – lahko obvelja za situacije, ki ne zadevajo prava ES.

16. Kontroverznost načela primarnosti za ustavna sodišča DČ • Zgodba Solange:– nem. Vrhovno upravno Sodišče (1974-1986): „Solange die Europäische Gemeinschaft (…) einen wirksamen Schutz der Grundrechte gegenüber der Hoheitsgewalt der Gemeinschaften generell gewährleistet, der dem vom Grundgesetz als unabdingbar gebotenen Grundrechtsschutz im Wesentlichen gleich zu achten ist (…) wird das BVerfG seine Gerichtsbarkeit über die Anwendbarkeit von abgeleitetem Gemeinschaftsrecht, das als Rechtsgrundlage für ein Verhalten deutscher Gerichte oder Behörden im Hoheitsgebiet der Bundesrepublik Deutschland in Anspruch genommen wird, nicht mehr ausüben und dieses Recht mithin nicht mehr am Maßstab der Grundrechte überprüfen.“

17. Kontraverznost načela primarnosti v sodobnem času • Ustava EU: člen I-6: Ustava in pravo, ki ga pri izvrševanju svojih pristojnosti sprejmejo institucije EU, imajo prednost pred pravom držav članic. • Izbrisano iz Reformne pogodbe, vendar dodaja posebno Izjavo o primarnosti: »Konferenca opozarja, da so v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča EU pogodbe in pravo, ki jih Unija sprejme na podlagi pogodb, nad pravom držav članic, in sicer pod pogoji, ki so določeni v omenjeni sodni praksi. Konferenca je poleg tega sklenila, da bo tej sklepni listini priloženo mnenje pravne službe Sveta o primarnosti iz dokumenta 11197/07 (JUR 260): Mnenje pravne službe Sveta z dne 22. junija 2007. Iz sodne prakse Sodišča izhaja, da predstavlja primarnost prava ES temeljno načelo zakonodaje Skupnosti. Sodišče meni, da je to načelo neločljivo povezano s posebno naravo Evropske skupnosti. Ko je bila izrečena prva sodba te ustaljene sodne prakse (Costa/ENEL1, 15. julij 1964, zadeva 6/64), Pogodba takšne primarnosti ni omenjala. To velja še danes. Dejstvo, da načelo primarnosti ne bo vključeno v bodočo pogodbo, na noben način ne spreminja obstoja tega načela in sedanje sodne prakse Sodišča.«

18. Kaj pa pravo ES v. mednarodno pravo? • VS ZN Kadija označi za sodelavca bin Ladna in TAlibanov; vsi člani ZN morajo v skladu z več resolucij ZN zamrzniti finančna sredstva takih oseb; • Za območje EU to resolucijo izvaja Svet EU z uredbo, v prilogi katere so navedena imena oseb; • Kadi zahteva razveljavitev te uredbe, sklicujoč se na kršitev ČP; • SPS tožbo zavrne – uredba implementira Resolucije ZN; MP ima prednost pred pravom ES in SPS ne more presojati zakonitosti aktov ZN (razen ius cogens); • SES tožbi ugodi – uredba krši splošna načela prava ES (pravica do obrambe); • ‘solange’ razlaga • Ali takšna odločitev res ne omaje primarnosti MP? Zadeva Kadi, C-402&415/05 Yassin al Kadi

19. Koncept mednarodnega prava; izbirajo države: monizem in dualizem “neposredna uporabnost… pomeni, da je potrebno pravila prava ES v celoti in enotno uporabljati v vseh državah članicah od začetka do konca njihove veljavnosti.” (Simmenthal, 106/77) neposredna uporabnost zagotavlja, da pravila prava ES prodirajo v nacionalne pravne rede držav članic, ne da bi bila potrebna njihova implementacija v ES: avtomatičnost odvisna od pravnega akta Neposredna uporabnost

20. Pogodba o ES – po ratifikaciji v DČ uredbe – člen 249 PES Kaj pa direktive? sprejem direktive v pravni red DČ ≠ sprejem izvedbenih predpisov SES: direktive so za državne organe neposredno uporabne po izteku vacatio legis oz. z notifikacijo DČ; za sodišča in posameznike pa s potekom implementacijskega roka (Inter-Environnement Vallonie - C-129/96;Mangold v Helm - C-144/04) Neposredna uporabnost

21. Neposredni učinek določb prava ES - Izjema v mednarodnem pravu pravno pravilo z neposrednim učinkom posameznikom podeljuje pravice, ki jih morajo varovati nacionalna sodišča Sprva razvito glede določil PES, nato pa na temelju argumentov učinkovitosti prava ES razširjeno tudi na druge akte.

22. Kriteriji za neposredni učinek Določilo mora biti:- zadosti jasno in precizno;- nepogojno;- self-executing;= PRAVNO POPOLNA NORMA (Van Gend, 26/62)

23. neposredni učinek- pomeni, da se posameznik lahko pred domačimi državnimi organi in sodišči sklicuje na normo prava ES, ker je pravno popolna;- namenjen je zgolj določeni pravni normi in ne aktu kot takšnemu RAZLIKA neposredna uporabnost- pomeni, da ni potrebna posebna zakonodajna dejavnost državnih oblasti; - neposredna uporabnost je namenjena aktu in ne posamezni določbi

24. Vertikalni neposredni učinek: pomeni, da se lahko posameznik sklicuje na pravo ES pred nacionalnimi sodišči zoper državo. Horizontalni neposredni učinek: pomeni, da se lahko posameznik sklicuje na pravo ES v postopkih pred nacionalnim sodiščem proti drugemu posamezniku (tj. fizični ali pravni osebi).

25. NEPOSREDNI UČINEK DOLOČB PES:- vertikalni in horizontalni neposredni učinek (člen 39 PES - C-415/93 Bosman, člen 141 PES - 43/75 Defrenne v Sabena);- samo vertikalni neposredni učinek (člen 25, člen 28);- brez neposrednega učinka (člen 2). NEPOSREDNI UČINEK DOLOČB UREDB:- vertikalni in horizontalni neposredni učinek (84/71 SpA Marimex) NEPOSREDNI UČINEK DOLOČB ODLOČB:- vertikalni in horizontalni neposredni učinek (9/70 Grad)

26. NEPOSREDNI UČINEK DOLOČB DIREKTIV: • Kaj so mislili avtorji Pogodb? • Sodišče ES v Van Duyn (41/74):”ko so institucije ES z direktivo na DČ naložile obveznost določenega ravnanja, bi bil učinek takšnega akta oslabljen, če se posameznik ne bi mogel sklicevati nanj pred nacionalnimi sodišči””V vsakem primeru posebej je potrebno presoditi, ali sta narava in vsebina zadevnega določila direktive takšna, da lahko ustvarja neposredni učinek v razmerjih med DČ in posamezniki.” - tj. PRAVNO POPOLNA

27. Van Duyn: določila direktive lahko imajo vertikalni neposredni učinek, če so pravno popolna;Pomen roka za izvedbo - Ratti (1979): ”posameznik se ne more sklicevati na načelo upravičenega pričakovanja pred iztekom časa za izvedbo” NEPOSREDNI UČINEK DOLOČB DIREKTIV:

28. Vendar ni mogoč obrnjen vertikalni neposredni učinek(Kolpinghuis Nijmegen, 80/86);Prav tako ni mogoč horizontalni neposredni učinek določil direktiv:Marshall (152/84)"glede na člen [249] PES obstaja zavezujoča narava direktive [...] samo v razmerju do posamezne DČ, na katero je direktiva naslovljena. Iz tega izhaja, da direktiva sama po sebi ne more nalagati obveznosti na posameznike in posameznik se na določila direktive ne more sklicevati proti drugi taki osebi.”- glej tudi Pfeiffer (C-397/01)VENDAR: kaj obsega pojem države? NEPOSREDNI UČINEK DOLOČB DIREKTIV:

29. Marshall (152/84):”ko se oseba v pravnem postopku lahko sklicuje na direktivo proti državi, lahko to stori ne glede na vlogo, v kateri država nastopa, bodisi kot delodajalec ali javna oblast.”državni organi ali administracija, ki niso neposredno udeleženi pri implementaciji direktive, so prav tako zavezani z določili direktive. ŠIROKA RAZLAGA ‘DRŽAVE’ - Chief Constable Johnson (policija)- Fratelli Constanzo – “vsi organi administracije, vključno z decentraliziranimi organi, kot so občine…”

30. SPLOŠNA FORMULA • 4 pogoji: • - telo mora izvrševati javno službo; • - na podlagi državnega akta; • - delovati pod kontrolo države; • imeti mora javno-pravne pristojnosti. • (Foster proti British Gas, C-188/89) • V vseh primerih je 'potrebno državi preprečiti, da ima korist od svojega ravnanja, ki vodi k neusklajenosti s pravom ES'.

31. Povzetek Da lahko ima določilo direktive neposredni učinek, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: • pravno popolna norma (jasnost, nepogojnost, self-executing); • potek implementacijskega roka; • vertikalno razmerje med strankama pred nacionalnim sodiščem.

32. Drugi načini za podeljevanje učinkov direktivam: - razlaga nacionalnega prava v luči prava ES – KONSISTENTNA (LOJALNA) RAZLAGA - von Colson in Kamann(1984)- ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST DRŽAVE ČLANICE ZA KRŠITEV PRAVA ES - Francovich(1991)

33. KONSISTENTNA RAZLAGA • “Pri uporabi nacionalnega prava morajo nacionalna sodišča, v obsegu možnosti, razlagati le-to na način, ki se sklada z zahtevami prava ES.”(C-106/89 Marleasing) • Obveznost razlage določila nacionalnega prava v luči prava ES nastane zmeraj, ko je predmetno določilo odprto za različne razlage. V takšnih okoliščinah mora nacionalno sodišče pri uporabi običajnih metod razlage dati prednost tisti metodi, ki mu omogoča razlago nacionalne določbe na način, skladen z direktivo.(14/83 Von Colson in Kamann) 33

34. KONSISTENTNA RAZLAGA • Katero pravo se razlaga? • Ali dobi pravo Skupnosti neposredni učinek? • Se razlaga pravilo sprejeto pred ali po veljavnosti direktive? • Ali je načelo vezano samo na pravilo, ki ga je država članica sprejela kot izvedbo direktive? • Kje so meje “konsistentne razlage”? • Je mogoče “konsistentno razlago” uporabiti v horizontalnih razmerjih? • Ali “konsistentna razlaga” pomeni, da se nacionalno pravo ne uporabi ali pa, da se uporabi v drugačni vsebini? 34