Odnos do slovenskega porekla

1. Odnos do slovenskega porekla Povzetek izsledkov raziskav pripravil: Andraž Zorko 4.7.2013

2. Sestava in poreklo kupljenih živilRaziskava PGM, pomlad 2010-2012 • „Pri nakupu sem pozoren(-na) na sestavo živil.“ • „Vedno dajem prednost izdelkom slovenskih proizvajalcev.“ % za „Bolj velja zame“. +3 +4 vir: Raziskava PGM, izvajalec Valicon; n=1000, populacija 15-65; izvedba april-junij vsako leto)

3. Preverjanje porekla izdelkov hitre potrošnjeTrženjski monitor DMS, jesen 2012 - pomlad 2013 + 5 + 9 + 3 + 6 + 6 + 3 + 8 + 5 + 3 vir: Trženjski monitor DMS, izvajalec Valicon; n=1000, populacija 18-65; sept. 2012 / apr. 2013

4. Slovenske znamkeTrženjski monitor DMS, pomlad 2010-2013 + 2 2013 vir: Trženjski monitor DMS, izvajalec Valicon; n=1000, populacija 18-65; sept. 2010 - apr. 2013

5. Razlogi – „Zakaj kupujem slovenske znamke“Trženjski monitor DMS, jesen 2012 Kupovanje slovenskih znamk “Pri kupovanju izdelkov raje posežem po slovenskih znamkah, tudi če je cena nekoliko višja.... ZAKAJ?“(n=1022) vir: Trženjski monitor DMS, izvajalec Valicon; n=1000, populacija 18-65; sept. 2012

6. Zaupanje v kakovost kupljene hraneTrženjski monitor DMS, pomlad 2013 „V kolikšni meri zaupate kakovosti kupljene hrane... „ 1 pomeni “sploh ne zaupam” 5 pomeni “popolnoma zaupam” vir: Trženjski monitor DMS, izvajalec Valicon; n=1000, populacija 18-65; apr. 2013

7. Fokusne skupineRazumevanje in odnos do živil slovenskega porekla (maj 2013)Izbrani ciljni segmenti potrošnikov:Etični nakupovalciIskalci vrednosti za cenoIskalci kakovosti

8. Udeleženci kupujejo bolj premišljeno. Kupujejo manj, vendar bolj kakovostno. nakupne navade • manjši (sprotni)in večji nakupi (vedno manj) • ne kupuje se več na zalogo  kupuje se manj, vendar bolj kakovostno  hrane se ne meče več stran (etično in ekonomično) • nakupovanje je v naprej načrtovano in premišljeno (nakupovalni listek, reklamni letaki), ni impulzivno • bolj pogosto kupujejo v diskontih “Pred petimi leti sem voziček vzel, pa sem to po vrsti dal noter, a sem rabil ali nisem rabil, danes je situacija malo drugačna. Kupiš tisto, kar je dobro ali pa tisto, kar res rabiš.” (etični, starejši) “Gledam kaj kupim, manj kupujem, ne spravljam v hladilnik, to mi malo več časa vzame, berem, predvsem hodim vsepovsod, hodim v Hofer, hodim v Mercator, hodim v Interspar, grem v Lidl spotoma, predvsem berem karkoli gor piše, to je moj moto.” (etični, starejši)

9. Kakovost (če je le mogoče slovenskega porekla) za razumno ceno, je glavno vodilo pri nakupu. poreklo cena/akcija kakovost Nakupni dejavniki (najbolj pomemben  manj pomembni): • okus izdelka, izgled (oblika) in vonj, nekje otip • pri “preverjanju” kakovosti se najbolj zanašajo na svoje čute, v veliko manjši meri gledajo deklaracije in oznake • največkrat omenjena oznaka kakovosti SQ – ne vedo, kakšni so pogoji za pridobitev,kdo jo podeljuje, niti katerim standardom mora izdelek ustrezati, da si lahko pridobi tako oznako. • v času krize so vedno bolj pozorni na ceno (primerjajo na podlagi letakov) • pomembno že od nekdaj, v zadnjem času se vse bolj krepi • slovensko poreklo: pridelano in predelano v Sloveniji (rastline, zrasle na naši zemlji,živali rojene v Sloveniji) • bolj pomembna jim je surovina kot predelava (bolj zaupajo slovenskim surovinam kot tujim); tudi slovenska predelava bolj nadzorovana kot tuje • oznak (geografsko poreklo, geografska označba) ne poznajo, jih niso opazili, so potrebne

10. Kakovost in cena sta jim najbolj pomembna pri svežih izdelkih kot so meso, sadje in zelenjava in mleko. Tu so pripravljeni tudi največ plačati. ostalo znamka/ proizvajalec poreklo cena/akcija kakovost Nakupni dejavniki: • bio/eko: sveži izdelki • oznake: meso, hitro pokvarljivi izdelki • sestavine: mesni in mlečni izdelki • sezona: sadje, zelenjava

11. Slovensko poreklo se najbolj povezuje s kakovostjo, pa tudi z višjo ceno. Slovensko poreklo

12. Slovensko je potrebno podpirati, ker ...

13. Pri udeležencih obstaja velika želja za kupovanje domačega/lokalnega, vendar menijo, da mora korak k uresničevanju takšnega vedenja storiti tudi država. • v Sloveniji premalo poudarka na kupovanju domačega/lokalnega • pridelovalci in proizvajalci nimajo dovolj podpore s strani države  posledica je višja cena (manj ljudi si to lahko privošči) Kratkoročne rešitve: • spodbujanje domačega preko tržne komunikacije • predvajanje oddaj na televiziji • organizacija obiskov kmetij • informiranje o uvoženi hrani • postavitev samopostrežnih hišic Dolgoročne rešitve: • izobraževanje otrok v osnovnih šolah • subvencije kmetom, da lahko znižajo končne cene za porabnika • združevanje kmetov v zadruge

14. Zaključki in priporočila Priporočila: Urediti je potrebno sistem označevanja – obstaja velika želja in potreba po kupovanju domačega, vendar se zdi, da se udeleženci ne znajdejo in ne vedo, kako na polici prepoznati slovenske izdelke; trenutnih označb NE poznajo, NE vedo kaj pomenijo. Želeli bi si ENOTNE oznake, ki bi označevala slovensko pridelavo in predelavo (obvezno oboje!). Prav tako bi si udeleženci želeli večjega nadzora pri uvoženih izdelkih – ali pa vsaj informacij, kako je kaj pridelano in predelano. Želeli bi si na primer vedeti, da se česen iz Kitajske žarči in tako vzklije; na podlagi takih informacij se potem lažje odločajo, kaj bodo kupili. Dviganje zavesti je potrebno spodbujati že pri otrocih, tako udeleženci omenjajo izobraževanje o slovenskem poreklu že v osnovnih šolah. Slovenski zajtrk je odlična ideja, vendar je enkrat na leto absolutno premalo; z otroci je potrebno obiskovati kmetije, da vidijo, od kod prihajajo sadje, zelenjava, živali, ... Spodbujanje kmetov, da se ponovno odločijo za pridelavo, s subvencijami, spodbujanjem zadrug, spodbujanjem ljudi h kupovanju domačega ... Pri komunikaciji je morda smiselno uporabiti nekaj, kar bo ljudi spomnilo, kakšna je “prava” slovenska hrana – hrana kot je bila včasih.

15. Za več informacij andraz.zorko@valicon.net