Demografska kriza

1. Demografska kriza Dve plati svetovne demografske krize: (pre)visoka stopnja rodnosti v deželah Tretjega sveta, na drugi strani pa (pre)nizka stopnja rodnosti v razvitih zahodnih državah.

2. EU skupaj 1,4 Velika Britanija 1,7 Grčija, Španija, Nemčija 1,3 Slovenija 1,26 Tretji svet skupaj 3,0 (brez Kitajske) 3,5 Nigerija 8,0 Celovita stopnja rodnosti (total fertility rate)

3. Slovenske razmere 1980 1990 1995 2004 2005 SKUPAJ 29.902 22.368 18.980 17.961 18.157 dečki 15.276 11.454 9.741 9.101 9.355 deklice 14.626 10.914 9.239 8.860 8.802 Povprečna starost matere ob rojstvu vseh otrok 25,3 26,0 27,2 29,2 29,4 Povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka 22,9 23,9 25,0 27,5 27,8 Celotna stopnja rodnosti 2,11 1,46 1,29 1,25 1,26

4. Družbene posledice padajoče stopnje rodnosti • Drastična sprememba populacijskih razmerij – velika večina Zemljanov bo do leta 2050 živela v deželah Tretjega sveta (nanje bo padel skoraj celoten delež povečanja svetovnega prebivalstva za 3 milijarde ljudi) • Populacija EU-ja se bo do leta 2050 skrčila za 10 odstotkov, medtem ko bo vzhodna Evropa izgubila celo 22 odstotkov svoje populacije • Zaradi krčenja prebivalstva bodo v razvitih zahodnih državah prisiljeni delovno silo uvažati (skoraj vso povečanje britanske populacije do leta 2050, ocenjeno na 7 milijonov, bo šlo na rovaš priseljencev in njihovih otrok) • Nevarnost izbruha kulturnih in verskih trenj in konfliktov med staroselci in priseljenci (omejena zmožnost razvitih zahodnih družb, da absorbirajo, asimilirajo oz. integrirajo tolikšno število priseljencev) • Staranje prebivalstva (podrta razmerja med starostnimi kategorijami) • Že tako preobremenjena zdravstveni in pokojninski sistem se bosta pod bremenom starajočega se prebivalstva sesedla • Cele gospodarske panoge bodo utrpele veliko škodo (vrtce in šole bodo zapirali, vzgojiteljice in učiteljice )

5. Vzroki za zmanjševanje števila rojstev (diagnoza Shriverjeve) Medicinski (dostopnost zanesljive in varne kontracepcije, nizka stopnja smrtnosti med novorojenčki in otroci, odloženo starševstvo in s tem povezane težave z neplodnostjo,... Ekonomski (visoka stopnja zaposlenosti med ženskami, zvišanje deleža študirajočih in podaljšanje časa za študij, draga bančna posojila za nakup nepremičnin in neurejen trg le-teh,…) Finančni (visoki stroški varstva, vzgoje in izobraževanja otrok, ) Kulturni (zmanjšan vpliv cerkvenih ustanov na življenjske izbire, hedonizem, individualizem, prevlada “zdaj-tukaj” mentalitete, pojmovanje otrok kot finančnega bremena, ne dolgoročne naložbe,…) Filozofski/vredno(s)tni (prenos zanimanja s kolektivnega na individualno, z dosežkov na izkušnje/doživetja, z vrlin na osebno zadovoljstvo, s prihodnosti na sedanjost, z izpolnjevanja dolžnosti na iskanje užitkov,…)

6. Vzroki za zmanjševanje rojstev in odlašanje z njimi (Strategija za dvig rodnosti) (i) naraščajoče izobraževanje žensk in ekonomska avtonomija žensk; (ii) naraščajoče in visoke potrošniške aspiracije, ki ustvarjajo potrebo po drugem dohodku v gospodinjstvih; (iii) povečano vlaganje v razvoj kariere pri obeh spolih, v tandemu z naraščajočo kompetitivnostjo na delovnem mestu; (iv) stroški in dostopnost stanovanj, tako za mlade družine, kot za gospodinjstva v nadaljnjih fazah oblikovanja družine; (v) porast »postmaterialističnih« vrednot, kot so samoaktualizacija, etična avtonomija, svoboda izbire, tolerantnost do nekonvencionalnosti; (vi) večji poudarek na kvaliteti življenja s porastom nagnjenja za prosti čas, zabavo; (vii) umikanje od nepreklicnih obvez in želja po ohranjanju »odprte prihodnosti«; (viii) naraščajoča verjetnost ločitve in zato bolj previdno vlaganje v lastno identiteto; (ix) družbena norma majhne družine in pre-odgovornega starševstva.

7. DA (i) Zavestna odločitev za otroke je nesebično, odločitev proti njim pa sebično motivirana. (ii) Za odločitev proti otrokom ni plemenitih, moralno pravilnih razlogov. (iii) Človeško življenje je brez izkušnje rojstva in vzgoje otrok osiromašeno. (iv) Z odločitvijo proti otrokom se prekršimo zoper dolžnosti, ki jih imamo kot člani politične ali etnične skupnosti. NE (v) Nobenih reproduktivnih dolžnosti nimamo, zgolj reproduktivne pravice in svoboščine, zato se z odločitvijo proti otrokom zoper svoje dolžnosti sploh prekršiti ne moremo. (vi) Ženske brez otrok lahko v življenju uresničujejo druge, enako pomembne interese, cilje in načrte. (vii) Pristna, dolgotrajna prijateljstva so moralno enakovredno nadomestilo za manjkajočo starševsko izkušnjo. Ali je z življenjem brez otrok kaj narobe, ali mu kaj manjka?

8. Paleta možnih stališč 1a Odločitve, da ne bomo imeli otrok, čeprav bi jih lahko imeli, ni mogoče moralno opravičiti. 1b Za odločitev proti otrokom ni dobrega moralnega razloga. 1c Življenje brez otrok je moralno pomanjkljivo. 2a Odločitev, da ne bomo imeli otrok, čeprav bi jih lahko imeli, je nepreudarna. 2b Odločitev proti otrokom je obžalovanja vredna. 2c Življenje brez otrok je (za tistega, ki to življenje živi) slabše, manj izpolnjujoče, smiselno, kakovostno od življenja z otroki.

9. Reproduktivne pravice in dolžnosti Ali imamo v sferi razmnoževanja samo pravice in svoboščine ali obstajajo poleg teh tudi reproduktivne dolžnosti (dolžnost, da ustvarimo nova bitja, ali dolžnost, da jih ustvarimo taka in ne drugačna)? Ali imamo pravico ustvarjati otroke, za katere bodo morali skrbeti drugi? Ali imamo pravico otroka ukrojiti po svojih željah? Skratka, ali naj pravico do odločanja o rojstvu otrok razumemo kar se da široko – kot da ne zaobjema le pravice do odločanja o ali, kdaj, s kom in koliko otrok bomo imeli, temveč tudi kakšni ti otroci bodo – ali restriktivno? Težava: individualne reproduktivne odločitve imajo kumulativen učinek. Če se vsak od nas odloči uveljaviti svojo pravico, da nima otrok, bo imelo to kumulativno skrajno nezaželene družbene posledice (glej zgoraj).

10. V Sloveniji takih dilem ni, ker družbene potrebe in individualne želje po raziskavah sodeč sovpadajo: “Za enostavno obnavljanje prebivalstva, ob sedanji ravni umrljivosti, bi morala ženska v svoji rodni dobi v povprečju roditi 2,1 otroka (Malačič, 2005, str.12). Zadnje raziskave s tega področja pa kažejo, da si mladi v povprečju želijo 2,4 otroka (Ule, 2002). Ob aktualni stopnji rodnosti, ki je 1,26 otroka na žensko v rodno dobi, si tako Vlada RS kot celotna slovenska družba zastavi vprašanje, kako bo mogoče zmanjšati ta razkorak med željami in realnostjo, ter omogočiti mladim parom, da imajo toliko otrok, kot si jih želijo.” (Strategija…, str. 12)

11. Etika reproduktivnega nadzora Povsod nimajo take sreče. Država lahko zasnuje in izvaja tako populacijsko strategijo ali demografsko politiko, ki bo od nje zahtevala, da državljane dejavno sili rojevati otroke oz. odvrača od rojevanja. Osnovno vprašanje etike reproduktivnega nadzora se glasi: kdaj, če sploh kdaj, sme država/oblast omejiti reproduktivne pravice in svoboščine svojih državljanov? Kateri in kolikšni posegi v reproduktivne odločitve državljanov so vsaj v načelu moralno opravičljivi in kdaj, v katerih izjemnih okoliščinah sme država poseči po njih?

12. Od družbeno škodljivega ravnanja (npr. kajenja ali konzumiranja pornografije) lahko oblast državljane odvrne na dva osnovna načina: (1) z njegovo neposredno zakonsko prepovedjo (prepoved oglaševanja tobačnih izdelkov, prepoved kajenja na javnih mestih, prepoved proizvodnje, razpečevanja in prodaje pornografskih gradiv) ali pa (2) z zmanjšanjem njegove privlačnosti (višji davki na tobačne izdelke, s tem višja cena in težji dostop do cigaret; prostorska in časovna omejitev dostopa do pornografije, visoka obdavčitev, družbena stigma,…). Do slednjega vodita dve poti: ljudi lahko za odločitev za otroke nagradiš ali pa zaradi odločitve proti njim kaznuješ.

13. Zadržki do reproduktivnega nadzora Dva slaba argumenta (1) Poskusi vplivanja na (reproduktivne) odločitve in ravnanja drugih vedno pomenijo nedopusten poseg v avtonomijo (tj. svobodno odločitev) posameznikov. (2) Reproduktivne odločitve in ravnanje sodijo v zasebno sfero vsakega posameznika, so njen najbolj intimni del, zato se ne bi smel vanje nihče vtikati.

14. Protiprimer tezi, da so naše reproduktivne pravice brezpogojne in neomejene: “designer deafness” ali namerno spočetje gluhega otroka. (Glej tudi Parfitov primer!) Dileme: ali imajo gluhi starši pravico spočeti in roditi gluhega otroka? Ali imajo pravico do pomoči (uporabe metod umetne oploditve) pri uresničitvi takega načrta? Ali pa bi morala država take odločitve v imenu zaščite najboljših otrokovih interesov z zakonom prepovedati? Ali bi z morebitno zakonsko prepovedjo namernega spočetja gluhih otrok država nedopustno diskriminirala gluhe starše? Ali bi implicitno izrekla negativno vrednostno sodbo o življenju gluhih oseb?

15. Argument za tezo o diskriminaciji? (1) Starši z neokvarjenim sluhom smejo splaviti (oz. izločiti) gluh zarodek. (2) Gluhi starši ne smejo splaviti (oz. izločiti) zarodka z neokrnjenim sluhom. (3) Gluhota je razmeroma zanemarljiva okvara oz. oblika prikrajšanja. (4) Za zakonsko prepoved spočetja gluhih otrok potemtakem ni nobenega tehtnega moralnega ali zakonskega razloga. (5) Zakon torej gluhe starše obravnava kot drugorazredne državljane oz. nedopustno diskriminira.

16. Kdaj posamezna reproduktivna odločitev sploh vsebuje skrito sporočilo ali vrednostno sodbo o spočetem življenju? “[A] decision expresses (or presupposes) a particular judgment…if and only if either, as amatter of psychological fact, one could only be motivated to make this decision if [one]ascribed to the judgement…or one cannot rationally make the decision without believingwhat the judgment affirms.“ (Buchanan idr.) Toda tudi če je res, da izjava “Splavila sem A zaradi F.” predpostavlja negativno sodbo o F (posredno pa tudi o vrednosti življenja bitja s to lastnostjo), pa iz izjave “Spočela sem B zaradi G.” ne moremo ničesar sklepati ne o vrednosti B-jevega življenja ne o njenem viru, še najmanj pa, da vsa B-jeva vrednost izvira iz njegovega razmerja do G.

17. “Ustvarjena gluhota” Nekaj dilem: Kako huda okvara je gluhota? Ali so gluhi prikrajšani za dovolj pomembno dobrino, da ta okvara prestavi njihovo življenje pod prag znosnosti oz. ga povsem razvrednoti? Ali je spočetje in rojstvo gluhemu otroku res v škodo? (Parfitov problem ne-identitete – kako naj ovrednotimo za nekoga škodljivo dejanje, brez katerega pa ta oseba sploh obstajala ne bi?) Če ne, ali je lahko kljub temu narobe spočeti in roditi gluhega otroka, če bi lahko namesto njega spočeli in rodili otroka brez okvare sluha? (v tem primeru morajo obstajati neškodljiva napačna dejanja – ni vsako napačno ravnanje (takšno zato, ker je) za nekoga škodljivo)

18. Drugi problematični posegi v reproduktivne pravice in svoboščine Prepoved uporabe metod OBMP (oploditve z biomedicinsko pomočjo) za spočetje otroka samskim ženskam ali homoseksualnim parom Prepoved uporabe metod predrojstne diagnostike za izbiro otrokovega spola in nekaterih drugih značilnosti Prisilna sterilizacija spolnih prestopnikov, duševno prizadetih,… Prepoved abortusa oz. različne ovire na poti do njega (obvezno posvetovanje, časovni roki,…) Plačljivost abortusa Omejen dostop do kontracepcijskih sredstev Prepoved uporabe oplojenih jajčec (v postopku umetne oploditve ustvarjenih ‘odvečnih’ embrijev) brez soglasja obeh partnerjev Predlogi za dodatno obdavčitev zakonskih (in zunajzakonskih?) parov brez otrok

19. Poskuse oblasti, da bi vplivala na odločitve in ravnanje svojih državljanov, je treba oceniti po treh merilih: (1) Ali je deklariran cilj ukrepa morda škodljiv zame ali za druge? Če da, ali njegovi dobrodejni učinki odtehtajo povzročeno škodo? (2) Ali je morda kaj narobe z uporabljenimi sredstvi ali načinom, metodo vplivanja (ali skuša, denimo, oblast moje vedenje spremeniti z grožnjami ali uporabo sile?)? (3) Ali je morda kaj sporno na samem odnosu med subjektom in objektom vplivanja? Z vidika (1) do (3) bodo moralno najmanj sporni spodbujevalni ukrepi, s katerimi skuša oblast zmanjšati nosečnost in starševstvo v kategoriji mladoletnih, neporočenih in revnih žensk (mladoletniška nosečnost je namreč manj kot optimalna z vidika tako otrokovih kot materinih interesov).

20. Ukrepi nadzora nad reprodukcijo

21. Predlagani ukrepi v Strategiji za dvig rodnosti