Razmerje med: vzgojo, izobra evanjem in socializacijo

1. 1 Razmerje med:vzgojo, izobra�evanjem in socializacijo Kaj je pomembnej�e: vzgoja ali izobra�evanje Kateri pojem je �ir�i: vzgoja ali socializacija

2. 2 Vzgoja v �ir�em in o�jem pomenu Vzgoja je v �ir�em pomenu: Oskar Autor: Prena�anje izku�enj starej�e generacije na mlaj�o. Je nacrten proces vplivanja na otroke in mladino. Je proces preoblikovanja clovekove osebnosti. Vzgoja je nenehen proces oblikovanja in samooblikovanja clovekove osebnosti, ki poteka v skladu z nekim smotrom (ciljem, idealom�). Robi Kroflic: vzgoja je posebna oblika medclove�ke komunikacije, je pojav, ki poleg racionalnih, zavestno uravnanih dimenzij vsebuje tudi iracionalne elemente. Vzgoja v naj�ir�em pomenu poteka v medsebojni povezavi dveh pedago�kih procesov: vzgoje kot izobra�evanja. Vzgoja v o�jem pomenu: vzgajanje. Je pedago�ki proces, v katerem si clovek oblikuje moralne vrednote, prepricanja in stali�ca, idejni pogled na svet in odnos do sveta, razlicne kulturne in higienske in delovne navade, nadalje interese, motivacijo, voljo in custva. Clovek si to pridobiva z vzgojnimi metodami, kot so: metoda navajanja, metoda spodbujanja, metoda prepricevanja, metoda zgleda, metoda preprecevanja.

3. 3 Vzgojne metode 1 1. METODA SEZNANJANJA IN PREPRICEVANJA (verbalne oblike) Oblike: razgovor, pojasnjevanje, nasvet, vzor, ocenjevanje dejanj, ustvarjanje idealov. 2. METODA VADENJA IN NAVAJANJA Oblike: zahteva, vaja, nadzor, vzor Biti moramo vztrajni in dosledni in potrpe�ljivi, daj je navajanje dolgotrajno. 3. METODA SPODBUJANJA (ustreznega obna�anja) Oblike: priznanje, pohvale, ocenjevanje, obljuba, nagrade. Spodbude so zelo pomembne, ker otroci niso vztrajni.

4. 4 Vzgojne metode 2 4. METODA PREPRECEVANJA IN PRISILJEVANJA Oblike: nadzor, opomin, zahteva, kazen Vcasih zni�anje glasu ucinkuje bolj od razburjanja. Ce otroka/ucenca grajamo, mu povemo tudi kaj je prav naredil, pa tudi kaj ne! Raje uporabimo pro�njo, predlog in podobno! Prepogosti tak�ni ukrepi hitro rodijo trmo, uporni�tvo in kljubovanje otrok. Upo�tevati moramo starost otrok. Poslu�ujemo se naravnih kazni � otroka navajamo na neko ravnanje, pustimo mu, da sam pride do spoznanja, da ne ravna prav. Otrok mora kazen vzeti kot PRAVICNO! Otroci so zelo pozorni na krivicnost na�ih dejanj. Ko cloveka kaznuje�, ga prisili� v doloceno ravnanje v odnosu. 5. TEKMOVANJE (pospravljanje, medsebojna pomoc) Tekmovanje je pozitivno, kadar se uporabi v skupini, kjer imajo vsi pribli�no enake mo�nosti za uspeh, sicer je tekmovanje pedago�ko nesprejemljivo.

5. 5 Primer 1 - Graja Dru�ina je pri kosilu. Sedemletni sin se vrti na stolu, maha z rokami in zadene kozarec. Kozarec pade na tla in se razbije.. Na tleh je poleg crepinj nastala lu�a. Vsa dru�ina pogleda na tla. Mati (1): Kozarec se je razbil in na tleh je lu�a. Pojdi po cunjo in smeti�nico. Pobrala bova steklo in pobrisala tla. No, sedaj pa nimamo vec celega kompleta! Mati (2):Kolikokrat sem ti �e rekla, sedi pri miru za mizo. Zakaj nic ne uboga�?Ne mine kosilo ali vecerja, da ne bi kaj polil ali razbil. Ti neroda nerodna. Za samo �kodo si. Vse bo� unicil. Kje naj sedaj dobim tak kozarec, in �e made� na tleh bo ostal. (Oce pripomni: U�esa ti bom populil, ce ne bo� poslu�al, kaj ti govori mama!) Vir: Autor, O. in dr. (1989). Poglavja iz pedagogike. Ljubljana: DZS, str. 106.

6. 6 Primer 2 V nedeljo zjutraj se je An�e igral z �ogo ob hi�i. Butanje �oge je zbudilo oceta, ki je imel nocno. Oce (1): Danes sem hotel pospati nekoliko dlje, ker sem delal ponoci in �e nedelja je. An�e: Oprosti. �e dvakrat vr�e �ogo, potem da mir. To, da An�e �e dvakrat vr�e �ogo je nekak�na samoobramba, s katero je dokazal, da je koncal sam po svoji volji in ne zato, ker so mu ukazali. Kako bi se primer lahko �e odvijal? Vir: Autor, O. in dr. (1989). Poglavja iz pedagogike. Ljubljana: DZS, str. 107.

7. 7 VAJA 1 Katera izjava izra�a zahtevo (Z) in katera prepoved (P)? Jih zna� povedati v bolj primerni obliki? Ne ziblji se na stolu! Vrzi smeti v ko�! Pazi, kako pi�e�! Ne govori s polnimi usti! Ne izostajaj od pouka! Hvala, ker ne kadite! Ce se ne bo� ucil, bo� pa delal! Nikar se ne zmrduj! Ne govori s polnimi usti! Ne prepisuj od so�olca!

8. 8 Vaja 2 Dogovor o skupnih pravilih. Pravila morajo biti posebej usmerjena na trpincenje med ucenci (posredno in neposredno) in izra�ena cim bolj nazorno. Pri oblikovanju pravil morajo sodelovati tudi ucenci, saj se s tem poveca verjetnost, da jih bodo upo�tevali in spo�tovali, pomembno pa je tudi, da so zapisana v pravilni obliki. �Mi bomo�� namesto �Ne teci!�. List s pravili naj se obesi na vidno mesto.

9. 9 Namerna in nenamerna,posredna in neposredna vzgoja Namerna ali intencionalna vzgoja Nenamerna ali funkcionalna vzgoja Posredna vzgoja Neposredna vzgoja

10. 10 Izobra�evanje Izobra�evanje Znanje in sposobnosti Ucenje je spreminjanje posameznika pod vplivom izku�enj. Pouk je najbolj organiziran in nacrten proces vzgoje in izobra�evanja. Glavne naloge pouka so:pridobivanje znanja, razvijanje sposobnosti in vzgoja.

11. 11 Vzgoja skozi pouk - Herbartizem Herbart (1774-1841) je bil prvi, ki je za pedagogiko uporabil izraz znanost o vzgoji. V svojem delu Obca pedagogika je: Poudarjal intelektualni vidik pouka in izobra�evanja. Pouk je zanj najpomembnej�e vzgojno sredstvo. Ne more biti vzgoje brez pouka. Poudarja spodbujanje interesov pri pouku, ki ne sme biti ne prete�ak in ne prelahak, ucenca moramo seznaniti z vzgojnim sredstvom, ne smemo kopiciti snovi, pouk mora biti nazoren, uciti je potrebno postopno, brez prevelike raznovrstnosti in naglih prehodov. Herbart trdi, da je vzgoja predvsem stvar dru�ine in ne �ole. Tako dru�ina kot �ola, vsaka ima svojo vlogo in nalogo. Vzgoja je povezana z mocnimi custvi. Noben zavod ne more nadoknaditi tega custvenega elementa.

12. 12 Vsaka ucna ura mora potekati po stopnjah: stopnja jasnosti � nazornost, stopnja asociacije � novo se zdru�i s starim, stopnja sistema � posamezna spoznanja se zdru�ijo v enoto, ucitelj razlaga in poucuje, ucenec odkriva, stopnja metode � ucenec se uri, znanje prakticno uporabi, ucitelj ga navaja na delo in utrjuje ucencevo znanje. Kritika: pouk mehanicen, ucenje na pamet, veliko faktografskega znanja, preveliko �tevilo dejstev brez prave povezave in uvidenja bistva, ne�ivljenjsko znanje. Ucenec se s pomocjo teh stopenj identificira z uciteljem na intelektualni ravni, odpre se nezavedna volja po vzgoji. Vzgaja predvsem dru�ina: ucitelj upo�teva otrokovo naravo in jih zgodaj navaja na omejitve (disciplina). Ucitelj mora biti ucencu mocna avtoriteta in vzor.

13. 13 Razlicni avtorji o vzgoji in izobra�evanju Potkonjak: Vzgoja kot proces graditve in oblikovanja osebnosti in s tem kot naj�ir�i pedago�ki pojem, zajema tudi proces izobra�evanja kot tudi druge pedago�ke procese (umska, moralna, estetska in telesna vzgoja). Malic in Mu�ic: vzgojo definirata kot naj�ir�i proces, ki zajema tri posebna podrocja (afektivno, kognitivno in psihomotoricno podrocje). Pedicek: Vzgoja v �ir�em pomenu dolocena kot dru�beno fenomenolo�ka kategorija, vzgoja v o�jem pomenu dejavnost, ki pomeni razvijanje posameznikovih psihofizicnih sposobnosti in oblikovanja njegovega pogleda na svet. Dewey: vzgojo razume kot �ivljenjsko potrebo, kot funkcijo, kot usmerjanje in kot rast. Kosovel: Znanje �e samo po sebi vzgaja.

14. 14 Medve�ov vzgojni koncept sodobne �ole: Primarnost izobra�evalne funkcije pred vzgojno Primarnost vzgojnega procesa pred produktom Vzgoja kot priprava na sobivanje in ne pobolj�evanje

15. 15 Elster: vzgoja kot bistveno drugotno stanje Obstajajo stanja, ki jih nujno zgre�imo, ce jih postavimo za cilj delovanja. Dose�emo jih le preko drugih ciljev, tako, da nastanejo �ele kot neke vrste stranski ali nehoten produkt tega delovanja. (spanje, zaljubljenost�). Kot direkten cilj nekega delovanja je le izobra�evanje, z njim pa posredno dose�emo tudi vzgojo � ni izobra�evanja brez vzgoje. Samo izobra�evalni cilji �olanja, ki se realizirajo skozi pouk (izbor ucne snovi, nacin podajanja, ponavljanje, spra�evanje�) imajo za stranski produkt vzgojo. Vzgoja nastane posledicno kot bistveno drugotno stanje. Elster meni, da vzgoja poteka povsod in vedno. Saleclova pravi: Ker je vzgoja bistveno drugotno stanje, lahko vzklikne le spontano, zato tudi ni mo�na znanost o vzgoji, ki bi dolocala, s katerimi postopki bomo dosegli dolocene vzgojne ucinke in dodaja, da je dober pedagog lahko bebec, ki ne ve, zakaj uspe. Uspe preprosto zaradi svoje osebnosti in transferja, ki ga spro�a, ne pa zaradi ideologije dobrih ciljev in pravilne uporabe vzgojnih teorij. Obstaja kar nekaj literature o tem, kak�en naj bo dober ucitelj: Braj�a, Blustein, Neill, Bosco, Makarenko, Steiner, Montessori, Gossen itd.

16. 16 Kroflic: vzgoja kot manipulacija Manipulirati pomeni v vrednostno nevtralnem smislu spretno voditi posameznika k cilju, ki ga postavi manipulator. Ker tisti, s katerim manipuliramo, ne pozna cilja (na�ih skritih namenov), vodi manipulacija obicajno v sleparjenje, izkori�canje nevednosti drugega.. V nevtralnem smislu je prete�ni del vzgoje manipulacija, saj je ucitelj tisti clen vzgojne komunikacije, ki doloca cilje vzgajanja, obliko in vsebino komunikacije, otrok pa na vpra�anje, kaj �elimo od njega, te�ko odgovori. Sodobni koncepti naj bi te�ili k postopnemu ukinjanju vodenja posameznika, k odpravi manipulacije, k pripravi posameznika na to, da si bo sposoben sam zacrtati vzgojne cilje in razvijati lastno osebnost (samovzgoja ne samocenzura). Ravno tesna zveza med vzgojo in manipulacijo postaja eden kljucnih ovir za doseganje kljucnih ciljev, kot so: razvoj kriticnega mi�ljenja, ustvarjalnosti, avtonomne in odgovorne osebnosti.

17. 17 Kako vzgojo, ki je v dolocenem smislu vedno vodenje, usmerjanje, discipliniranje oddaljiti od manipulacije? Kroflic predlaga pripravo otroka na uporabo lastnega uma, ustvarjalnosti in reflektirane moralnosti s pomocjo didakticnih pristopov in nacel sodobne vzgojne teorije (cilj � avtonomna osebnost), kot so: Javni vzgojni koncept v javni �oli: ucence in star�e seznanimo s cilji, pravili, s kriteriji ocenjevanja, s principi oblikovanja �ivljenja v VI in�tituciji, s hi�nim redom. (Pravica star�ev, da izberejo otrokom ustrezno �olo, vrtec.) Ucence bi bilo potrebno vkljuciti v sooblikovanje �olskega programa in dela (metode dela, stil poucevanja, ucenja, postavljanje hi�nega reda�). Nedirektivni stil poucevanja in vzgajanja: ne zgolj vzgoja kot prenos v naprej opredeljenih resnic in vrednot, temvec oblikovanje vzgojnega koncepta, kjer bo otrok aktivno soudele�en v procesu VI, sooblikovanje ciljev, metod dela, sam aktivno in odgovorno i�ce in odkriva resnice, moralna nacela, svobodno izra�a lastne obcutke. Ucence usposobiti za prepoznavanje uveljavljenih metod manipulacije. Ce jih bodo poznali, se jim bodo lahko postopno zaceli upirati. Glavno oro�je za preprecevanje manipulacije pa je usmerjenost k razvoju kriticnega mi�ljenja.

18. 18 Vzgoja in izobra�evanje temeljita na prenosu znanja, stali�c, vrednot, zahtev izku�enej�e osebe na otroka. Da bi ravnali moralno, moramo vedeti, kaj je prav in narobe, hkrati pa moramo imeti moc, voljo, da se odpovemo trenutnemu ugodju in ravnamo v skladu z moralnimi principi. Vkljucimo racionalnost in in afekte. Tisto vec v �ivljenjski izku�nji je mocna custvena vez med otrokom in uciteljem (pomembno odraslo osebo), s katero se otrok identificira in tako posnema njen �ivljenjski zgled, da bi si pridobil njeno naklonjenost. Na tem sloni pedago�ka avtoriteta � to je misterij vzgoje.

19. 19 Razmerje med vzgojo in izobra�evanjem Ni izobra�evanja brez vzgoje. Model posredne vzgoje: preko izobra�evalnih dejavnosti, vsakodnevnih opravil in komunikacije ter sprotnem re�evanju problemov, konfliktov. Dogovor o skupnih pravilih bivanja v skupini, razredu, �oli. Model neposredne vzgoje: strogo nacrtovane vzgojne vsebine, posebni vzgojni predmeti. Kombinirani model: vkljucuje tako elemente posredne kot neposredne vzgoje. �Otroci, do sedaj smo se ucili, sedaj pa se bomo �e malo vzgajali.�

20. 20 Vzgoja kot identifikacija Identifikacija je proces, v katerem si posameznik pridobiva znanja, poglede, custva in moralna vrednotenja druge osebe tako mocno, da postane to del njene osebnosti. Soodnosna pojma sta imitacija in empatija. Mehanizmi identifikacije: introjektivna (sprejemanje v lastno osebnost moralne, socialne in kulturne vrednosti na nacin, da da postanejo del njegove osebnosti) in projektivna (ko posameznik projecira sebe v drugo osebo, npr. identifikacija s filmskim junakom, pop zvezdo ipd.) Slednja je ponavadi pasivna in kratkotrajna. Za uspe�no identifikacijo je pomembno troje: custvena navezanost, skupno �ivljenje in stalen odnos do vzora.

21. 21 Vzgoja kot socializacija Bergantova: socializacija je proces posameznikovega uclovecenja. Je proces vra�canja otroka v socialno-kulturni sistem, v katerega je rojen in ga obdaja. Najprej posameznika vkljucujemo v manj�e, primarne, intimne socialne skupine (dru�ina), nato v �ir�e sekundarne dru�bene skupine in organizacije (vrtec, �ola, tovari�ijske skupine). Ker pa je socializacija dolgotrajen proces, sega tudi na podrocje odraslosti, vezana je na sodelavce in na razne druge oblike povezovanja.

22. 22 Razmerje � socializacija - vzgoja Socializacija kot interakcija med posameznikom in dru�bo ter okoljem. Socializacija � dru�ba - sam se oblikuje� - spontan pojav � nesocializiran. Vzgoja � posameznik � drug te oblikuje � nacrtna � nevzgojen. Nekateri avtorji, predvsem sociologi menijo, da je socializacija �ir�i pojem kot vzgoja. Bergant: Vzgoja je zavestna in nacrtna ter k dolocenemu cilju, h kulturnemu �ivljenju usmerjena socializacija Durkheim: Vzgoja je sistematicna socializacija mlade generacije.

23. 23 Nekateri avtorji, predvsem pedagogi, pa zagovarjajo stali�ce, da je vzgoja �ir�i pojem kot socializacija. Socializacija je le del procesa vzgoje. Celoten proces vzgoje vkljucuje tudi samovzgojo kot tudi socializacijo. Pedicek: Socializacija je samo eden izmed postopkov pri vzgoji otrok. Vzgoja zajema dva vidika: socializacijo (proces podru�bljanja posameznika) in personalizacijo (lasten razvoj posameznika, oblikovanje individualnih znacilnosti posameznika. Vzgoja vkljucuje celotno oblikovanje cloveka, medtem ko je socializacija proces oblikovanja socialnega karakterja � le ta pa je del celotne osebnosti. Pri socializaciji gre za proces uresnicevanja cloveka kot dru�benega bitja, vendar clovek je poleg tega �e genericno bitje. Gre za proces uresnicevanja notranjih potencialov v cloveku.