1 / 21

VIZIJA RAZVOJA JAVNE SLUŽBE STROKOVNIH NALOG V ŽIVINOREJI

. . VIZIJA RAZVOJA JAVNE SLUŽBE STROKOVNIH NALOG V ŽIVINOREJI. Dan živinorejcev Grm, 23. marec 2012. Marta Hrustel Majcen, Jana Tavčar. Javna služba strokovnih nalog v živinoreji

jola
Download Presentation

VIZIJA RAZVOJA JAVNE SLUŽBE STROKOVNIH NALOG V ŽIVINOREJI

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1.  VIZIJA RAZVOJA JAVNE SLUŽBE STROKOVNIH NALOG V ŽIVINOREJI Dan živinorejcev Grm, 23. marec 2012 Marta Hrustel Majcen, Jana Tavčar

  2. Javna služba strokovnih nalog v živinoreji 2. odstavek 72. člena Zakona o živinoreji (Uradni list RS, št. 18/02, 110/02–ZUreP-1, (8/03-popr.), 110/02–ZGO-1 in 45/04-ZdZPKG) Uredba o načinu in pogojih izvajanja javnih služb v živinoreji (Uradni list RS, št. 99/08).

  3. Naloge javne službe strokovnih nalog v živinoreji: Reprodukcija(spremljanje reprodukcijskih lastnosti, pregled oploditvene sposobnosti in zdravstvenega stanja plemenjakov, vodenje registra osemenitev, kontrola reprodukcije, preprečevanje parjenja v sorodstvu, izvajanje zahtevnejših metod razmnoževanja, nove tehnologije v razmnoževanju živali) Selekcija (odbira živali za pleme, ocenjevanje lastnosti zunanjosti, ocena in odbira plemenjakov, ocena in odbira plemenic, program rabe plemenskih živali, biološki test, genski testi, preizkušnja potomcev, preizkus sorodnikov v pogojih reje, lastna preizkušnja v pogojih reje, lastna preizkušnja na testni postaji, testiranje na klavne lastnosti) Ocenjevanje plemenskih vrednosti, Ugotavljanje proizvodnihoziroma delovnih lastnosti (kontrola mlečnosti, kontrola prireje mesa, rastnost, spremljanje molznosti, meritve klavnih lastnosti, lastnosti kakovosti mesa) Rodovništvo(vodenje rodovniških knjig za čistopasemske plemenske živali in vodenje registrov za hibridne plemenske živali, odbira in sprejem plemenskih živali v rodovniško knjigo oziroma register, preverjanje porekla, izdajanje zootehniških dokumentov) Širjenje genetskega napredka(ohranjanje genetske variabilnosti, načrtna parjenja) Razvojno raziskovalne naloges področja izvajanja rejskih programov za potrebe skupnega temeljnega rejskega programa (STRP) (izvajajo se različne razvojno raziskovalne naloge, ki bodo v strokovne naloge na področju živinoreje vnesle najnovejša znanstvena dognanja in povečale učinkovitost izvajanja rejskih programov) Ugotavljanje delovnih sposobnostikopitarjev na tekmovanjih (zbiranje podatkov na tekmovanjih s kopitarji), Izvajanje STRP (strokovno vodenje, mednarodno sodelovanje, objava podatkov, strokovno izpopolnjevanje izvajalcev javne službe strokovnih nalog v živinoreji, vodenje informacijskega sistema) Spremljanje in napovedi medenja v čebelarstvu, Vodenje katastra čebelje paše.

  4. IZVAJANJENALOG Potrjeni rejski programi za posamezne vrste in pasme domačih živali (pogoji za RP- 29. člen zakona o živinoreji) z odločbo jih potrdi minister, za pet let. Skupni temeljni rejski program (STRP) (33. člen ZoŽ) s katerim se določi potrjene rejske programe, ki se izvajajo kot javna služba strokovnih nalog v živinoreji ter sredstva za izvedbo teh programov. ?Minister, pristojen za kmetijstvo, z odločbo po uradni dolžnosti na podlagi strokovnega mnenja Sveta za živinorejo določi potrjene rejske programe, ki se vključijo v STRP.

  5. Izvajalci nalog javne službe strokovnih nalog v živinoreji -84.čl. ZoŽ Organizacije v živinoreji prizna/ odobri minister, pristojen za kmetijstvo, z odločbo za obdobje petih let. Vse navedene organizacije morajo za izvajanje strokovnih nalog v živinoreji izpolnjevati predpisane organizacijske, kadrovske in tehnične pogoje. V odločbah o priznanju oziroma odobritvi so natančno določene strokovne naloge v živinoreji, ki jih organizacije v živinoreji lahko opravljajo, področje in območje delovanja ter obdobje veljavnosti priznanja oziroma odobritve. • Priznane Rejske Organizacije (odgovorne za izvajanje potrjenih rejskih programov in posamezne naloge izvajajo v celoti same, če so za to usposobljene, ali pa jih v skladu z drugim odstavkom 87. člena ZŽiv s pogodbo prenesejo na OO ali DPO) • Odobrene Organizacije; ( testne postaje, osemenjevalna središča, organizacije za zbiranje podatkov na tekmovanjih s kopitarji in vzrejališča čebeljih matic). • Druge Priznane Organizacije; (priznane za celotno območje Republike Slovenije in organizacije priznane za območje ene ali več upravnih enot)

  6. Priznane rejske organizacije Izvajajo rejske programe: • rejske cilje, • velikost populacije, • rejske metode in selekcijske programe, • razvojne in raziskovalne strokovne naloge za potrebe povečanja učinkovitosti izvajanja programa, • ukrepe za gospodarnejšo rejo domačih živali in za zagotavljanje širjenja genetskega napredka ter kakovosti živalskih proizvodov, • letne programe uporabe posameznih plemenjakov in • način objave podatkov ter • sodelovanje in uporaba storitev rejskega programa

  7. Drugepriznaneorganizacije Priznane za celotno območje Republike Slovenije – meritve proizvodnih lastnosti; – vodenje preizkusov v pogojih reje; – laboratorijski preizkusi in meritve; – vodenje in vzdrževanje podatkovnih zbirk, obdelava, posredovanje podatkov – razvoj in vzdrževanje enotnega informacijskega sistema v govedoreji; – spremljanje proizvodnosti; – napovedovanje genetskih vrednosti in objava rezultatov; – razvoj preizkusov in metod za izvajanje rejskega progama; – izdajanje zootehniških dokumentov; – naloge na področju razmnoževanja; Priznane za območje ene ali več upravnih enot – spremljanje reje in prireje; – pomoč pri označevanju živali; – sodelovanje pri vodenju rodovniških knjig in registrov; – meritve pri preizkusu v pogojih reje; – laboratorijske analize za potrebe rejskega programa; – odbira plemenic; – preverjanje vodenja predpisane rejske dokumentacije; – spremljanje staleža in strukture pasemske črede; – načrtovanje razmnoževanja živali; – vodenje in vzdrževanje podatkovnih zbirk;posredovanje podatkov,obdelava podatkov; – spremljanje proizvodnosti goveda in interpretiranje rezultatov;

  8. Osemenjevalno središče – redi plemenjake v skladu z rejskimi programi; – sodeluje z rejskimi organizacijami pri preizkusu plemenjakov; – imenuje strokovno telo, (predstavniki organizacij, za katere OO izvaja posamezne naloge, in predstavniki izvajalcev osemenjevanja) za potrebe potrditve letnega programa, poročil o delu, ter za druge naloge; – izvaja letni program dela, ki ga potrdi imenovano strokovno telo; – ocenjuje libido in plodnost plemenjakov; – odvzema, pregleduje, pripravlja in označuje seme; – opravlja promet s semenom, ki izpolnjuje pogoje iz 44. člena zakona; – ohranjanja biotsko raznovrstnost v reji; – vodi zbirke podatkov za svojo čredo, za pridobljeno in za porabljeno seme; – posreduje podatke PRO ima vzpostavljen sistem notranjega nadzora.

  9. Št. PRO, OO, DPO po vrstah domačih živali

  10. Financiranje JS (79. čl. ZoŽ):proračun RS; delno/celotno plačilo opravljene storitve; sredstva, določena z zakonom;sklad za razvoj kmetijstva, drugi viriIzvedba strokovnih nalog se od leta 1992 dalje financira le iz proračunskih sredstev. Rejci, lastniki živali ne sofinancirajo selekcijskega dela in tudi ne mlečne kontrole. Osemenjevalni centri poslujejo samostojno v okviru kmetijskih zavodov . Proračunska sredstva v EUR v letih 2006-2012

  11. Število živali vključenih v rejske programe

  12. Proračunska sredstva iz str. nalog /žival v letih 2006-2012 Št. PDM v JS v letih 2006-2012 Javno službo strokovnih nalog v živinoreji opravlja skupno 315 zaposlenih (=236,74 PDM). 215 na KGZS in KGZ 100 na BF, KIS, VF

  13. Letne fenotipske vrednosti in rejski cilji za lisasto pasmo

  14. Rejski cilji za jezersko solčavsko pasmo

  15. Doseganje rej. ciljev v 2011 in ocenjene letne spremembe lastnosti za potrjene RP

  16. Namen delovanja JS v živinoreji • Zagotavljane prehranske varnosti • Zagotavljanje varne in kakovostne hrane in krme • Zagotavljanje dobrobiti živali • Ohranjanje biotske raznovrstnosti • Približevanje rejskim ciljem v potrjenih rejskih programih • Izboljšanje gospodarskega in socialnega položaja rejcev domačih živali s povečanjem produktivnosti in zagotavljanje donosnosti • Izboljšanje kakovosti domačih živali in njihovih proizvodov • Povečevanje odpornosti domačih živali na bolezni

  17. Vizija Operativna izvedba ciljev Resolucije v kmetijstvu Konkurenčna, odgovorna in trajnostna živinorejska proizvodnja Povezanost v panogi in v agroživilski verigi Izpolnitev pričakovanj potrošnikov, družbe in zakonodaje (prehranska varnost, varna hrana in krma, dobrobit živali, ohranjanje biotske raznovrstnosti in varovanje okolja). Učinkoviti podporni mehanizmi – ciljno usmerjeno strokovno znanje in prenos dognanj v prakso, praktični nasveti rejcem Odgovorno ravnanje rejcev, države in vseh izvajalcev javnih služb

  18. Napredek in razvoj tehnologij, sodelovanje različnih javnih služb in deležnikov v verigi. • Ljudje in kmetije: razvoj kmetij v učinkovite poslovne sisteme, izobraževanje in usposabljanje • Razvoj učinkovitih poslovnih sistemov, ki so sezmožni prilagajati trgu, upoštevajoč podnebne razmere in zahteve potrošnikov. Več znanja na kmetijskih gospodarstvih na področju reje, prehrane, razmnoževanja, ravnanja in oskrbe živali, agronomije, ekonomije, zdravstvenega varstva rastlin in živali ter dobrobiti živali. Le na ta način bo možno izkoristiti genetski potencial živali in povečati proizvodnjo. • Krma baza: razvoj, ohranitev in upravljanje krmne baze • Raznolike danosti, odvisne od pokrajinskih značilnosti in vremenskih pogojev, velik vpliv na gospodarnost reje živali. Zagotoviti varno in kakovostno ter poceni pridelano krmo. Ureditev različnih vidikov pridelovanja krme od priprave in obdelave kmetijskih površin, izbire gnojil, izbire vrst in sort krmnih rastlin oziroma žit, oskrbe kmetijskih površin, uporabe FFS, spravila in konzerviranja krme in čimbolj izkoristiti naravne danosti. • Živali: povečevanje njihove proizvodnje,dobrobit živali • Živali: Povečanje produktivnosti živali se zagotavlja s povečevanjem genetske vrednosti posamezne živali. Genetika določa možen potencial proizvodnje, ki ga živali lahko dosežejo. Uporaba živali visoke genetske vrednosti pripomore k gospodarnosti reje, vendar pa to področje zahteva ureditev prehrane živali, razmnoževanja, postopkov reje, načinov vhlevitve, oskrbe in vzreje živali, zagotavljanja dobrobiti živali ter zdravstvenega varstva. • Naravni viri: razvoj in ohranitev ključnih virov proizvodnje • Ohranitev ključnih virov proizvodnje kot so zemlja, voda, energija, zrak, hranilne snovi in živali, konkurenca zanje zaradi urbanizacije, posegov v okolje in drugih dejavnosti.

  19. VESELI BOMO DOBRIH PREDLOGOV, KI BODO GRADILI SVETLEJŠO PRIHODNOST V SLOVENSKI ŽIVINOREJI! HVALA!

More Related