170 likes | 330 Views
Reforma trga dela. Peter Pogačar, generalni direktor. Ljubljana, JUNIJ 2013. Staranje prebivalstva pomanjkanje delovne sile Povezovanje trga dela in izobraževanja Nizek delež zaposlenih med 55-64 letom prihodnost BOJ ZA DELOVNO MESTO BOJ ZA DELAVCA. Izzivi trga dela v R Sloveniji.
E N D
Reforma trga dela Peter Pogačar, generalni direktor Ljubljana, JUNIJ 2013
Staranje prebivalstva pomanjkanje delovne sile Povezovanje trga dela in izobraževanja Nizek delež zaposlenih med 55-64 letom prihodnost BOJ ZA DELOVNO MESTO BOJ ZA DELAVCA Izzivi trga dela v R Sloveniji
DEMOGRAFSKI IZZIV 16,1% 33,4% 64,3% 49,1% 19,6% 17,5% 3 Source: Eurostat, EF.
Dualizem trga dela Konflikt generacij na trgu dela (x,y) Izzivi trga dela v R Sloveniji
Počasno ustvarjanje novih delovnih mest • 68,4 % stopnja zaposlenosti (ž: 64,8 %, m: 71,8 %) • starejši delavci 32,8 % (ž: 25,6 %, m: 39,6 %) • mladi 25,8 % (ž: 20,2 %, m: 30,7 %) • nizko kvalificirani 34,4% (ž: 29,1 %, m: 39,0 %) • Segmentacija trga dela (zlasti mladi) Pomanjkljivosti
Dualizem na trgu dela POGODBE ZA DOLOČEN ČAS POGODBE ZA NEDOLOČEN ČAS študentsko, pogodbeno delo, fiktivni sp TOGOST PROŽNOST Strogo ločena svetova
Zmanjšati delež začasnih zaposlitev • večja fleksibilnost pogodb za NDČ • finančna destimulacija pogodb za DČ • Izboljšati zaposljivost starejših • Zvišanje pravne varnosti zaposlenih Doseči soglasje okrog ključnih rešitev Cilji novega ZDR
CILJI REFORME TRGA DELA Poenostavitev postopkov v zvezi s sklenitvijo in odpovedjo PZ ter zmanjšanje AO Povečanje fleksibilnosti trga dela in notranje fleksibilnosti Zmanjšanje stroškov pri zaposlitvah za NDČ Finančne destimulacije za uporabo pogodb za DČ Povečanje pravne varnosti zaposlenih z namenom preprečevanja zlorab Celovita reforma trga dela v smeri koncepta varne prožnosti 12 ukrepov 17 ukrepov 9 ukrepov 7 ukrepov 8 ukrepov ZMANJŠANJE SEGMENTACIJE POVEČANJE KONKURENČNOSTI
PREGLED UREDITEV ODPRAVNIN Obvezna vključitev vseh zaposlenih vs. urejanje v kolektivnih pogodbah Izjeme za določene sektorje, kategorije zaposlenih ali manjša podjetja Kriteriji za upravičenost do odpravnine: RAZLOG ZA ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI MINIMALNO OBDOBJE ZAPOSLITVE 4. Možne oblike financiranja odpravnin SISTEM VNAPREJ DOLOČENIH PRAVIC SISTEM VNAPREJ DOLOČENIH PRISPEVKOV Vir financiranja DELODAJALEC VLADA (masovna odpuščanja, davčne ugodnosti)
VELJAVNA UREDITEV ZDR – obvezna vključitev (izjeme?) 2. Upravičenost do odpravnine REDNA ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI S STRANI DELODAJALCA (razen v primeru krivdnega razloga), IZREDNA ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI S STRANI DELAVCA ODPOVEDI POGODBE S STRANI DELAVCA V PRIMERU POSLABŠANJA PRAVIC PRI PRENOSU PODJETJA ENO LETO ZAPOSLITVE ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI (2 povprečni plači)
VELJAVNA UREDITEV • Višina odpravnine in financiranje • Odvisna od plače in trajanja zaposlitve pri delodajalcu • SISTEM VNAPREJ DOLOČENIH PRAVIC - osnova za izračun je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo • Viri financiranja • DELODAJALCI • DRŽAVA (Jamstveni sklad – max. ena minimalna plača, davčne ugodnosti)
SLABOSTI VELJAVNE UREDITVE Neizplačilo odpravnin Delodajalci - pritisk na likvidnost in nepredvidljivost stroškov Segmentacija na trgu dela (zaposleni za določen vs. nedoločen čas) Vezanost višine odpravnine na obdobje zaposlitve pri posameznem delodajalcu Nelinearno naraščanje višine odpravnin Odpravnina ob upokojitvi – potencialna ovira pri zaposlovanju starejših
PREDLOG VZPOSTAVITVE ODPRAVNINSKEGA SKLADA Cilji Povečati socialno varnost delavcev Zmanjšati oz. porazdeliti breme stroškov ob odpuščanju Prispevati k večji prožnosti trga dela (OECD) Zmanjšati segmentacijo na trgu dela (EU) Prispevati k večji zaposlenosti starejših delavcev Prispevati k večji mobilnosti delavcev Dodatni prihodek po upokojitvi Izzivi? Pomen socialnopartnerskega soglasja!!!
PREDLOG VZPOSTAVITVE ODPRAVNINSKEGA SKLADA Upravičenci: vsi zaposleni od začetka zaposlitve (dogovor glede izjem) Upravičenci do izplačila: enaki razlogi za prekinitev DR kot sedaj, primerno obdobje vplačevanja prispevkov (potreben dogovor), več možnosti razpolaganja Višina odpravnine: odvisna od prispevne stopnje (simulacija: 0,58% bruto plače, potreben dogovor), osnove za plačilo prispevkov in uspeha upravljavca Financiranje: mesečni prispevki delodajalcev, prispevek države v obliki davčnih ugodnosti/spodbud Postopen prehod Upravljanje: admin. odpravninski sklad vodi ZZZS ali ZRSZ, sredstva sklada upravlja profesionalni upravljavec,zakonsko določena naložbena politika, minimalna zajamčena donosnost, transparentnost, nadzor
VPLIV KOLEKTIVNIH POGODB • OCENA UČINKOV • VPLIV NA: • job creation • jobmobility • productivity Učinki ZDR-1
Analiza vpliva nove zakonodaje na: - zmanjšanje segmentacije na trgu dela: • delež pogodb za DČ po starostnih skupinah, • na fleksibilnost (tokovi v in IZ brezposelnosti, mobilnost med zaposlitvami), • zaščito pravic delavcev (število sodnih postopkov). • Izvedena bo tudi anketa med delodajalci. Ugotovitve bodo podlaga za morebitne nadaljnje spremembe delovne zakonodaje. Ocena učinkov ZDR-1