480 likes | 753 Views
Zajem in optimalno kodiranje slik. Urban Burnik. Predstavitev. Osnovni gradniki sistemov za zajem, prenos in prikaz slikovnega gradiva Zgoščevanje slikovnega zapisa Standardi Vrednotenje kvalitete storitev Optimizacija kodiranja Sklep Arhitektura slikovnega sistema.
E N D
Zajem in optimalno kodiranje slik Urban Burnik
Predstavitev • Osnovni gradniki sistemov za zajem, prenos in prikaz slikovnega gradiva • Zgoščevanje slikovnega zapisa • Standardi • Vrednotenje kvalitete storitev • Optimizacija kodiranja • Sklep • Arhitektura slikovnega sistema Laboratorij za digitalno obdelavo signalov Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
Digitalne komunikacijske storitve Porazdeljene informacijske vsebine Aktivna vloga uporabnika informacij Pomen grafičnega prikaza podatkov Navidezno delovno okolje Heterogena oprema za dostop do vsebin Konvergenca večpredstavnih tehnologij Uporabnik storitve Grafične storitve in količina podatkov Izraba trenutnih komunikacijskih virov Optimalno kodiranje slik Osebne zahteve uporabnikov Prilagodljive storitve za prenos slik Upravljanje s kvaliteto zapisa Sistemska podpora in sredstva Osebne komunikacijske storitve Laboratorij za digitalno obdelavo signalov Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
Zasnova sistema za optimalni prenos slikovnega gradiva Cilji: • Primerna kvaliteta prikaza • Sprejemljive zakasnitve • Interoperabilnost Sredstva: • Metapodatki kot osnova za optimalno izvedbo storitve • Dodatna informacija o gradnikih informacijskega sistema • Standardiziran zapis (XML, MathML...) VIRSLIKE PRIPRAVAGRADIVA PRILAGODLJIVOKODIRANJE KRMILNALOGIKA KOMUNIKACIJSKO OMREŽJE PRIKAZSLIKE PRIPRAVAPRIKAZA PRILAGODLJIVODEKODIRANJE Laboratorij za digitalno obdelavo signalov Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
Zvezna preslikava (FRT) Vzorčenje Barve in komponentni zapis Binarna slika Indeksirani barvni prostor Komponentni barvni zapis Kodiranje Brezizgubno Izgubno Zajem slike Laboratorij za digitalno obdelavo signalov Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
Zajem slike Laboratorij za digitalno obdelavo signalov Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
Vzorčenje Laboratorij za digitalno obdelavo signalov Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
Barve in komponentni zapis Laboratorij za digitalno obdelavo signalov Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
Prikaz gradiva • Velikost prikazovalnika • Ločljivost • Barvni zapis • Format zapisa Laboratorij za digitalno obdelavo signalov Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
Potreba za zgoščevanjem slike • Omejeni viri za prenos in shranjevanje • Velikosti značilnih digitaliziranih slik (v nezgoščeni obliki)Slike:512x512 px x 24 bpp =6.3 MbitVideo:640x480 px x 24 bpp x30 fps = 221 MbpsHDTV:1280x720 px x 24 bpp x 60 fps = 1.3 Gbps Laboratorij za digitalno obdelavo signalov Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
Zgoščevanje slik • Dekorelacija zapisa • Krajevni prostor • Linearne transformacije • Večločljivostni postopki • Kvantizacija koeficientov • Enakomerna • Vektorska, • EZW • Simbolno kodiranje • Huffman-ovo, • Aritmetično • RLE Laboratorij za digitalno obdelavo signalov Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
Osnovna načela postopkov za zgoščevanje slik • Izraba močne prostorske koreliranosti podatkov, ki tvorijo sliko • Uporaba postopkov za dekorelacijo podatkov: • Transformacija koreliranih signalov v nekorelirane signale z neenakomerno porazdelitvijo verjetnostne gostote • Entropijsko kodiranje za zmanjšanje obsega podatkov Laboratorij za digitalno obdelavo signalov Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
Osnovni postopki • V prostoru točke • Omejevanje ločljivosti in barvne globine • V krajevnem prostoru • Napovedno kodiranje (brezizgubno) • Iterativne funkcije (fraktali) • Valovno kodiranje • Transformno kodiranje • Podpasovno kodiranje • Postopki druge generacije • Slikovni gradniki (primitivi) (objekti, vzorci) • Statistični postopki za končno zgoščevanje Laboratorij za digitalno obdelavo signalov Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
Transformacijski postopki Razlogi: • Z uporabo primernih transformacij pretežni delež energije zgostimo v nekaj točkah, pri čemer preostale člene brez bistvenega poslabšanja kvalitete zaokrožimo navzdol na 0 • Dobro izbrana transformacija dekorelira (zmanjša linearno odvisnost med neničelnimi koeficienti) in s tem poveča učinek kvantizacije • Dobro izbrana transformacija razgradi signal v smeri primernih baznih funkcij • Čutila zaznavajo v frekvenčnem prostoru, zato so transformacijski postopki primerni za uporabo mere napake, ki temelji na lastnostih zaznavanja. Laboratorij za digitalno obdelavo signalov Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
Optimalna transformacija Minimizira kriterijsko funkcijo napake zaradi kvantizacije • R-kovariančna matrika signala x • A-matrika transformacije • B-rekonstruirana matrika Laboratorij za digitalno obdelavo signalov Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
Karhunen Loève Transformacija (KLT) Prednosti • KLT optimalno dekorelira koeficiente • Bazne funkcije so lastni vektorji kovariančne matrike signala • KLT dosega optimalno koncentracijo energije Slabosti: • KLT je odvisna od slike • KLT ni ločljiva • Ne omogoča faktorizacije v redke (sparse) matrike. Za močno korelirana območja na slikidober približek: DCT Laboratorij za digitalno obdelavo signalov Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
DCT-algoritmi Glavni koraki: • DCT • Kvantizacija • Cikcak ureditev • DPCM enosmernih koeficientov • RLE izmeničnih koeficientov • Entropijsko kodiranje Laboratorij za digitalno obdelavo signalov Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
Diskretna kosinusna transformacija Laboratorij za digitalno obdelavo signalov Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
Zmanjšanje števila bitov Kvantizacijska napaka Enakomerna kvantizacija -> Kvantizacijske tabele Izbor in skaliranje QM Kvantizacija in urejanje podatkov Cik cak zaporedje Matrika -> Vektor Nizke frekvence so zbrane na vrhu vektorja Laboratorij za digitalno obdelavo signalov Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
Diferencialna Pulzno Kodna Modulacija (DPCM) DC komponenteDC komponenta je velika in raznolika, a pogosto podobna sosednji vrednosti Run Length Encode (RLE) AC komponent1x64 vektor vsebuje veliko ničelniih koeficientov, ki se kodirajo kot pari (skip, value) Entropijsko kodiranje JPEG zaporedje Kodiranje koeficientov Laboratorij za digitalno obdelavo signalov Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
Linearni večločljivostni postopki Laboratorij za digitalno obdelavo signalov Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
Slika z 2jtočkovnimi elementi, ali vektor, v Vj Osnove valčnega kodiranja Primer preprostih baznih funkcij v prostoru Vj - skaliranje Laboratorij za digitalno obdelavo signalov Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
Novi vektorski prostor Wjje ortogonalni komplement Vjv Vj+1 Množico linearno neodvisnih funkcij, ki obsega prostor Wjimenujemo valčki Valčki... (neformalno si Wjpredstavljamo kot podrobnost v Vj+1ki je v Vj ne vidimo) I(x) kot vsota baznih funkcij v V0, W0, in W1: Cilj: približek z najmanj koeficienti Laboratorij za digitalno obdelavo signalov Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
Valčni razcep slike Laboratorij za digitalno obdelavo signalov Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
Primerjava kodiranja DCT “bločna popačenja” Wavelet “zvonjenje” Laboratorij za digitalno obdelavo signalov Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
Entropijsko kodiranje • Statistični postopki za zmanjšanje obsega podatkov na podlagi porazdelitve vrednosti koeficientov • RLE • Aritmetični • Hufmannov Laboratorij za digitalno obdelavo signalov Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
Kriteriji kvalitete storitve Kvantitativno vrednotenje kvalitete storitev • Funkcijski model zaznavanja signalov • Vrednotenje kvalitete kodiranja • Vrednotenje zakasnitev in odzivnosti Laboratorij za digitalno obdelavo signalov Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
60 3 svetilnost razdalja S5 50 bolecina S4 40 2 subjektivna ocena Sprememmba vzbujanja, S3 30 pri kateri razlika postane opazna subjektivna funkcija zaznavanja 1 S2 20 S1 10 0 0 0 10 20 30 I1 I2 I3 I4 I5 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 absolutni prag jakost vzbujanja Vzbujanje jakost vzbujanja zaznavanja Modeli zaznavanja signalov Webrov zakon (1834) Fechnerjev zakon Stevensov zakon razlike med čutilipotenčna funkcijaSvetilnost, b=0,33Električni šok, b=3,50 analitični model zaznavanja na podlagi Webrovega zakona: logaritmična odvisnost prag zaznavanja in absolutna vrednost vzbujanja sta v konstantnem razmerju Laboratorij za digitalno obdelavo signalov Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
Srednja kvadratična napaka Vršno razmerje signal-šum Vrednotenje kvalitete kodiranja Laboratorij za digitalno obdelavo signalov Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
PQS Vrednotenje značilnih napak standardnih kodirnikov Dobra korelacija s subjektivno oceno JND Prag zaznavanja napake v prostoru DCT Namenjen optimizaciji kvantizatorja Subjektivno usmerjeni kriteriji Laboratorij za digitalno obdelavo signalov Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
Komunikacije v realnem času Prag zaznavanja T<100ms (Shah) Sprejemljive zakasnitve T<600ms (Jayant) CCITT G.114: T<150ms sprejemljivo za večino uporabnikov 150ms<T<400ms vpliva na določene aplikacije T>400ms v splošnem ni primerno Odzivnost interaktivnih storitev Mejne vrednosti 0,1s(takoj) 1s (sprejemljivo) 11s (izguba pozornosti) Uporabna vrednost kriterija? Vrednotenje odzivnosti sistemaZgornja meja zakasnitev Laboratorij za digitalno obdelavo signalov Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
Zvezno vrednotenje zakasnitve • Stroškovni modeli • Percepcija zakasnitev (Johnson) • Študija ekonomskih vplivov • Uporabnost informacije kot funkcija časa do izpolnitve zahteve • Pričakovani čas storitve • Dodatne časovne prednosti ne vrednotimo • Uporabna vrednost informacije s časom upada uporabna vrednost informacije Tmin Tmax cas pridobitve informacije Laboratorij za digitalno obdelavo signalov Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
5 4 3 F(t) 2 1 0 Ta Td Tn t Vrednotenje zakasnitev z uporabo Stevensovega zakona • Aproksimacija funkcije s predpisanimi lastnostmi s potenčno funkcijo (Stevens) na intervalu opazovanja • določimo primerni eksponent p • V realnem času p3 • S pričakovano zakasnitvijo p0,3 Laboratorij za digitalno obdelavo signalov Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
Povečanje učinkovitosti prenosa slik Uravnavanje bitne gostote zapisa • Optimalno dodeljevanje bitov in teorija R(D) • Optimalna kvaliteta zapisa ob izbrani bitni gostoti • Uporaba področnih prioritet pri vrednotenju • Segmentacija, vsebina, kvaliteta • Optimizacija kodiranja simbolov Laboratorij za digitalno obdelavo signalov Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
D(R) R Optimalno dodeljevanje bitov in teorija R(D) • Optimalna kvaliteta zapisa ob izbrani bitni gostoti • Spodnja meja srednje kvadratne vrednosti napake kodiranja (Huang & Schultheiss; Shannon) • Izbira ustrezne obratovalne točke kodirnika mejna funkcija D(R) obratovalne tocke kodirnika opt D R opt Laboratorij za digitalno obdelavo signalov Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
Laboratorij za digitalno obdelavo signalov Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
Wavelet 200 JPEG boats 200 goldhill boats 180 lena goldhill 180 lena text text 160 160 140 140 120 120 100 100 MSE MSE 0 80 80 60 60 40 40 20 20 0 0 2 4 6 8 10 12 R(KB) 0 2 4 6 8 10 12 4 x 10 R(KB) 4 x 10 Wavelet JPEG Laboratorij za digitalno obdelavo signalov Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
kriteriji popacitev Popt Ropt R Optimalna točka obratovanja storitve • Vrednotenje skupne kvalitete storitve • Dvostopenjsko reševanje • R=Ropt • Klasična optimizacija D(R) F (R) os P(R) Laboratorij za digitalno obdelavo signalov Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
Uporaba področnih prioritet pri kodiranju • Segmentacija • Kodiranje bitne slike poljubne oblike • Kvaliteta kodiranja objekta • Kodiranje oblike in teksture • SA-DCT, SAWT • Uporaba področnih prioritet • ROI, JPEG, Wavelet • Uporaba utežene kvantizacije in standardnega dekodirnika Laboratorij za digitalno obdelavo signalov Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
Primeri: Obliki prilagojena diskretna kosinusnatransformacija Laboratorij za digitalno obdelavo signalov Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
Primeri: • Obliki prilagojeno valčno kodiranje Laboratorij za digitalno obdelavo signalov Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
Primeri: • V obeh primerih je potrebno kodiranje oblike Laboratorij za digitalno obdelavo signalov Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
Optimizacija kodiranja simbolov • Optimizacija Huffmanove kodne tabele • Smiselna v primeru visokih stopenj zgoščevanja • Opazne izboljšave kodne tabele zaradi spremembe porazdelitve koeficientov • Dodatni prenos podatkov (tabela) Laboratorij za digitalno obdelavo signalov Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
Sklep Prilagodljiva storitev na podlagi: • Trenutne komunikacijske povezave • Lastnosti uporabniškega terminala • Zahtev uporabnika Laboratorij za digitalno obdelavo signalov Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
<ImageInfo Name="Bostjan"> <IMAGE_ID> imid://ldos.fe.uni-lj.si/foto/ieee/bostjan_lecture <IMAGE_ID> <FILE_FORMAT> <FILE_NAME REF="bostjan_lecture.jpg"/> <FORMAT>JPG</FORMAT> <FORMAT_VERSION>1</FORMAT_VERSION> <MIME_TYPE>image/jpeg</MIME_TYPE> </FILE_FORMAT> <IMAGE_SIZE> <WIDTH>480</WIDTH> <HEIGHT>640</HEIGHT> </IMAGE_SIZE> <IMAGE_COMP> <COLOR_INFO> <COLORSPACE>GRAY</COLORSPACE> </COLOR_INFO> <CHANNEL_INFO CHANNEL_NUMBER="1"> <CHANNEL> <CH_NAME>K</CH_NAME> <CH_SIZE>8</CH_SIZE> </CHANNEL> </CHANNEL_INFO> </IMAGE_COMP> <RegionInfo Name="Face"> <RECT> <X>128</X> <Y>72</Y> <WIDTH>128</WIDTH> <HEIGHT>128</HEIGHT> </RECT> <EncodingInfo> <Impact> 1.00 </Impact> </EncodingInfo> </RegionInfo> <RegionInfo Name="Painting"> <RECT> <X>100</X> <Y>0</Y> <WIDTH>240</WIDTH> <HEIGHT>120</HEIGHT> </RECT> <EncodingInfo> <Impact> 0.75 </Impact> </EncodingInfo> </RegionInfo> </ImageInfo> \end{Verbatim} Primer uporabe JPEG 113KB, 480×640, 24bpp
Priprava gradiva <USER_PREFERENCE> <ENCODING_INFO> <REGION_TYPE Name="OTHER"> <Impact> 0.1 </Impact> </REGION_TYPE> <REGION_TYPE Name="PERSON"> <Impact> 1.0 </Impact> </REGION_TYPE> <RESIZE> FALSE </RESIZE> <CROP> TRUE </CROP> </ENCODING_INFO> </USER_PREFERENCE> <DISPLAY_FORMAT> <STANDARD> <FORMAT>JPG</FORMAT> <FORMAT_VERSION>1</FORMAT_VERSION> </STANDARD> </DISPLAY_FORMAT> <DISPLAY_SIZE> <WIDTH>240</WIDTH> <HEIGHT>320</HEIGHT> </DISPLAY_SIZE> <DISPLAY_CCH> <SYSTEM_INFO> <<COLORSPACE>GRAY</COLORSPACE> </SYSTEM_INFO> <CHANNEL_INFO CHANNEL_NUMBER="1"> <CHANNEL> <CH_NAME>K</CH_NAME> <CH_SIZE>8</CH_SIZE> </CHANNEL> </CHANNEL_INFO> </DISPLAY_CCH> <NETWORK_INTERFACES> <INTERFACE> <LABEL>GSM</LABEL> <MAX_BITRATE>9600</MAX_BITRATE> </INTERFACE> <INTERFACE> <LABEL>HSCSD</LABEL> <MAX_BITRATE>28800</MAX_BITRATE> </INTERFACE> </NETWORK_INTERFACES> <NETWORK_CONNECTION> <LABEL>GSM</LABEL> <BITRATE>9600</BITRATE> </NETWORK_CONNECTION> JPEG kodiranje s področno prioriteto in rezanje navelikost prikazovalnika: 10 KB
Optimizacija kodiranja Prikaz vrednotenja kvalitete storitve na mobilnemterminalu B1=9600 bit/s (GSM)B2=28800 bit/s (HSCSD) Laboratorij za digitalno obdelavo signalov Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
B=9600 bps,R=3011 B,T=2,5s B=28800 bps,R=4898 B,T=1,35s Laboratorij za digitalno obdelavo signalov Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko