3. PREDAVANJE: PREDMET PEDAGOGIKE

1. 3. PREDAVANJE:PREDMET PEDAGOGIKE

2. 3. Predmet pedagogike Temeljno vprašanje Katere zanstvene discipline sooblikujejo pedagoško znanost? S čim dejansko se ukvarja pedagoška znanost?

3. 3. Predmet pedagogike Naravoslovne znanosti Družbene znanosti Tehnične znanosti Pedagogika Humanistične znanosti

4. 3. Predmet pedagogike Discipline pedagogike • Obča pedagogika: se ukvarja s temeljnimi zakonitostmi in problemi vzgoje; • Zgodovina pedagogike: proučuje razvoj pedagoških idej in spoznanj; • Predšolska pedagogika: preučuje vzgojo predšolskih otrok v vrtcih in družinah; • Andragogika: preučuje vzgojo in izobraževanje odraslih; • Didaktika: je veda o izobraževanju in pouku, sem spadajo tudi metodike ali specialne didaktike pouka posameznih predmetov; • Specialne pedagogike: se ukvarjajo z vzgojo otrok s posebnimi potrebami;

5. 3. Predmet pedagogike Discipline pedagogike • Pedagogika prostega časa: raziskuje vzgojo otrok, mladine in odraslih za ustvarjalno dejavnost v prostem času; • Teorija vzgoje: preučuje temeljne in obče zakonitosti vzgoje; • Industrijska pedagogika, pedagoška metodologija, pedagoška statistika…

6. 3. Predmet pedagogike Delitev pedagogike • Po razvojnem na: predšolsko, šolsko, visokošolsko in adultno pedagogiko. • Po prostorskem: na družinsko, šolsko, domsko in posebne pedagogike. • Po posebnem namenskem izhodišču: na versko, poklicno, industrijsko, različne posebne pedagogike (surdopedagogika – vzgoja slušno prizadetih, tiflopedagogika - za vzgojo vidno prizadetih, oligofrenapedagogika – za vzgoja duševno prizadetih, logopedija – za vzgojo jezikovno-govorno prizadetih, ortopedagogika – za vzgojo prizadetih v duševnem razvoju). • Po časovnem: na zgodovino pedagogike, sodobno pedagogiko in na futorologijo.

7. 3. Predmet pedagogike

8. 3. Predmet pedagogike Temeljne naloge pedagogike • Opisovanje, razčlenjevanje in posploševanje o zvezah in odvisnostih med pojavi v vzgoji. • Iz spoznanj, ki jih odkriva, razvija uporabna navodila za uspešnejši vzgojno-izobraževalni proces. • Kritično osvetljuje vzgojno-izobraževalne razmere in dejavnike (prikaže ustreznejše, opozori in odklanja zaviralne, ovrednoti posameznikove in družbene možnosti v skladu s smotrom).

9. 3. Predmet pedagogike Temeljne naloge pedagogike • Izdela in utemelji načela in cilje vzgojno-izobraževalne dejavnosti. • Razvija metodologijo pedagoškega raziskovanja in strokovno terminologijo. • Spremlja druge znanosti o človeku in družbi, katerih dosežke je potrebno smiselno upoštevati pri spoznavanju in razvoju pedagoške znanosti, pri prenosu dosežkov v prakso ter v analizi in vrednotenju dosežkov v praksi.

10. 3. Predmet pedagogike Izhodišče Predmet pedagoške znanosti je vzgoja.

11. 3. Predmet pedagogike Definicija vzgoje • Vzgoja je v širšem pomenu: • Oskar Autor: Prenašanje izkušenj starejše generacije na mlajšo. Je načrten proces vplivanja na otroke in mladino. Je proces preoblikovanja človekove osebnosti. Vzgoja je nenehen proces oblikovanja in samooblikovanja človekove osebnosti, ki poteka v skladu z nekim smotrom (ciljem, idealom…). • Robi Kroflič: vzgoja je posebna oblika medčloveške komunikacije, je pojav, ki poleg racionalnih, zavestno uravnanih dimenzij vsebuje tudi iracionalne elemente.

12. 3. Predmet pedagogike Definicija vzgoje Vzgoja v najširšem pomenu poteka v medsebojni povezavi dveh pedagoških procesov: • vzgoje in • izobraževanja.

13. 3. Predmet pedagogike Definicija vzgoje • Vzgoja v ožjem pomenu:vzgajanje. Je pedagoški proces, v katerem si človek oblikuje moralne vrednote, prepričanja in stališča, idejni pogled na svet in odnos do sveta, različne kulturne in higienske in delovne navade, nadalje interese, motivacijo, voljo in čustva.

14. 3. Predmet pedagogike Vidiki vzgoje 1. Biološki vidik • Človek je nagonsko bitje, ki potrebuje za svoj obstoj sposobnost učenja. 2. Sociološki vidik • Človek je kulturno bitje, zato je potreben proces inkulturacije in njegove integracije v kulturo.

15. 3. Predmet pedagogike Vidiki vzgoje 3. Pedagoški vidik • Človek je dejansko nepopolno bitje in potrebuje za svoj individualni in družbeni obstoj vzgojo.

16. 3. Predmet pedagogike Oblike vzgoje • Namerna ali intencionalna vzgoja: poteka po v naprej postavljenem načrtu (programu) z natančno določenimi cilji in nalogami. Intencionalna vzgoja poteka predvsem v VI zavodih: v vrtcih, v šolah vseh vrst in stopenj, v oblikah izobraževanja odraslih. • Nenamerna ali funkcionalna vzgoja: tudi ta vključuje bolj ali manj zavestno postavljene cilje, poteka bolj neposredno. Poteka v družini, v družbi vrstnikov, prek sredstev množičnega obveščanja, kulturnih in športnih ustanovah in drugih organizacijah. Sem prištevamo tudi vzgojne učinke, ki izhajajo iz dejavnosti in nimajo nobenega zavednega vzgojnega namena.

17. 3. Predmet pedagogike Oblike vzgoje • Posredna vzgoja: takšen način vzgoje, kjer vplivamo na stališča in ravnanja posameznika, ki ga vzgajamo, z zgledom, dejavnostjo, z organizacijo takšnih vzgojnih razmer, kjer bo posameznik čim bolj dejaven. • Neposredna vzgoja: takšen način vzgoje, kjer skušamo oblikovati prepričanja in ravnanja posameznika, ki ga vzgajamo, zgolj z besedo.

18. 3. Predmet pedagogike Koncepti vzgoje 1. Kroflič : vzgoja kot manipulacija • Manipulirati pomeni v vrednostno nevtralnem smislu spretno voditi posameznika k cilju, ki ga postavi manipulator. Ker tisti, s katerim manipuliramo, ne pozna cilja (naših skritih namenov), vodi manipulacija običajno v sleparjenje, izkoriščanje nevednosti drugega. • V nevtralnem smislu je pretežni del vzgoje manipulacija, saj je učitelj tisti člen vzgojne komunikacije, ki določa cilje vzgajanja, obliko in vsebino komunikacije, otrok pa na vprašanje, kaj želimo od njega, težko odgovori.

19. 3. Predmet pedagogike Koncepti vzgoje 1. Kroflič : vzgoja kot manipulacija • Sodobni koncepti naj bi težili k postopnemu ukinjanju vodenja posameznika, k odpravi manipulacije, k pripravi posameznika na to, da si bo sposoben sam začrtati vzgojne cilje in razvijati lastno osebnost (samovzgoja). • Ravno tesna zveza med vzgojo in manipulacijo postaja eden ključnih ovir za doseganje ključnih ciljev, kot so: razvoj kritičnega mišljenja, ustvarjalnosti, avtonomne in odgovorne osebnosti

20. 3. Predmet pedagogike Koncepti vzgoje 2. Elster : vzgoja kot bistveno drugotno stanje • Obstajajo stanja, ki jih nujno zgrešimo, če jih postavimo za cilj delovanja. Dosežemo jih le preko drugih ciljev, tako, da nastanejo šele kot neke vrste stranski ali nehoten produkt tega delovanja (spanje, zaljubljenost…). • Kot direkten cilj nekega delovanja je le izobraževanje, z njim pa posredno dosežemo tudi vzgojo – ni izobraževanja brez vzgoje. Ali: vzgojni smotri naj ne bi bili zavestno začrtani, so lahko le stranski učinek izobraževanja. • Samo izobraževalni cilji šolanja, ki se realizirajo skozi pouk (izbor učne snovi, način podajanja, ponavljanje, spraševanje…) imajo za stranski produkt vzgojo.

21. 3. Predmet pedagogike Izobraževanje • Izobraževanje je pedagoški proces, v katerem si človek pridobiva znanje in razvija sposobnosti. Znanje je sistem dejstev in posplošitev, sposobnosti pa so razvite človekove lastnosti, ki mu omogočajo, da učinkovito opravlja neko delo. • Znanje in sposobnosti si človek pridobiva v izobraževalnem procesu z določenimi metodami, načini dela: metoda demonstracije, metoda razlage, metoda razgovora, metoda dela z besedilom, metode praktičnih dejavnosti učenca.

22. 3. Predmet pedagogike Razmerje med vzgojo in izobraževanjem • Potkonjak: Vzgoja kot proces graditve in oblikovanja osebnosti in s tem kot najširši pedagoški pojem, zajema tudi proces izobraževanja kot tudi druge pedagoške procese (umska, moralna, estetska in telesna vzgoja). • Malić in Mužić: vzgojo definirata kot najširši proces, ki zajema tri posebna področja (afektivno, kognitivno in psihomotorično področje). • Pediček: Vzgoja v širšem pomenu določena kot družbeno fenomenološka kategorija, vzgoja v ožjem pomenu dejavnost, ki pomeni razvijanje posameznikovih psihofizičnih sposobnosti in oblikovanja njegovega pogleda na svet.

23. 3. Predmet pedagogike Razmerje med vzgojo in izobraževanjem • Dewey: vzgojo razume kot življenjsko potrebo, kot funkcijo, kot usmerjanje in kot rast. • Kosovel: Znanje že samo po sebi vzgaja.

24. 3. Predmet pedagogike Razmerje med vzgojo in izobraževanjem • Medvešev vzgojni koncept sodobne šole: 1. Primarnost izobraževalne funkcije pred vzgojno: Šola ima pomembno vzgojno funkcijo že zaradi izobraževanja, vzgoja v šoli je odvisna že od tega kaj in kako učimo. Prav zaradi vzgojnega naboja vsakega znanja je nemogoče pričakovati, da bo šola samo izobraževala, ne pa tudi vzgajala.

25. 3. Predmet pedagogike Razmerje med vzgojo in izobraževanjem • Medvešev vzgojni koncept sodobne šole: 2. Primarnost vzgojnega procesa pred produktom: Vzgoja s poukom. Kvaliteta vzgoje se kaže v v kvaliteti odnosa med učiteljem in učencem. Vzgoja je predvsem stalno prilagajanje in stalno iskanje novih oblik sobivanja med ljudmi, je prilagajanje in spreminjanje. 3. Vzgoja kot priprava na sobivanje in ne poboljševanje: Vzgoja se mora odpovedati splošno uporabnim vzorcem pravilnega vedenja, ravnanja in vrednotenja. Priznavati mora individualnost vsake vzgojne situacije v življenju in individualizem vsakega vzgojnega konflikta, saj se vsak problem rešuje na svojstven način.

26. 3. Predmet pedagogike Razmerje med vzgojo in izobraževanjem • Ni izobraževanja brez vzgoje. Ločevanje predmetov na preteženo izobraževalne in pretežno vzgojne je teoretsko sporno. • Celo teorije, ki na videz najbolj radikalno ločujejo vzgojno od izobraževalne dimenzije, zagovarjajo pravzaprav koncept posrednega vzgajanja prek izobraževalnih vsebin. • Neposredno vzgajanje prek posebnih vzgojnih dejavnosti, če je ločeno od izobraževanja, je običajno obsojeno na neuspeh in neučinkovitost. • Izjava: ”Otroci, do sedaj smo se učili, sedaj pa se bomo še malo vzgajali.”

27. 3. Predmet pedagogike Vzgojno-izobraževalni modeli • Model posredne vzgoje: preko izobraževalnih dejavnosti, vsakodnevnih opravil in komunikacije ter sprotnem reševanju problemov, konfliktov. Dogovor o skupnih pravilih bivanja v skupini, razredu, šoli. • Model neposredne vzgoje:strogo načrtovane vzgojne vsebine, posebni vzgojni predmeti. • Kombinirani model: vključuje tako elemente posredne kot neposredne vzgoje.

28. 3. Predmet pedagogike Učenje Učenje je spreminjanje posameznika pod vplivom izkušenj. Je načrtna oblika osvajanja znanja. Ima tudi vzgojne razsežnosti. Učenje ni le pridobivanje novih znanj, spretnosti in navad. Je proces, s katerim se naučimo reševati probleme, vztrajati kljub neuspehom, uveljaviti se v skupini… Je aktiven proces relativno trajnih sprememb vedena posameznika pod vplivom delovanja pridobljenih izkušenj, novega znanja in razviih spobnosti.

29. 3. Predmet pedagogike Učenje Proces učenja vključuje (konstruktivizem): • Sprejem in obdelavo informacij • Oblikovanje novih shem na podlagi oblikovanja informacij • Rekonstruktuiranje obstoječih shem • Oblikovanje smisla in dolgoročna zapomnitev * Metakognicija kot sposobnost razmišljanja o lastnih miselnih procesih (“učenje učenja”).

30. 3. Predmet pedagogike Poučevanje Poučavanje je pedagoški proces načrtnega in metodično oblikovanega prenosa kulturnih vsebina na učenca. Pouk je najbolj organiziran in načrten proces vzgoje in izobraževanja. Glavne naloge pouka so:pridobivanje znanja, razvijanje sposobnosti in vzgoja.

31. 3. Predmet pedagogike Vzgoja skozi pouk - Herbartizem Herbart (1774-1841) je bil prvi, ki je za pedagogiko uporabil izraz znanost o vzgoji. V svojem delu Obča pedagogika je: • Poudarjal intelektualni vidik pouka in izobraževanja. • Pouk je zanj najpomembnejše vzgojno sredstvo. • Ne more biti vzgoje brez pouka. Herbart trdi, da je vzgoja predvsem stvar družine in ne šole. Tako družina kot šola, vsaka ima svojo vlogo in nalogo. Vzgoja je povezana z močnimi čustvi. Noben zavod ne more nadoknaditi tega čustvenega elementa.

32. 3. Predmet pedagogike Vzgoja skozi pouk - Herbartizem • Poudarja spodbujanje interesov pri pouku, ki ne sme biti ne pretežak in ne prelahak, učenca moramo seznaniti z vzgojnim sredstvom, ne smemo kopičiti snovi, pouk mora biti nazoren, učiti je potrebno postopno, brez prevelike raznovrstnosti in naglih prehodov.

33. 3. Predmet pedagogike Vzgoja skozi pouk - Herbartizem • Vsaka učna ura mora potekati po stopnjah: • stopnja jasnosti – nazornost, • stopnja asociacije – novo se združi s starim, • stopnja sistema – posamezna spoznanja se združijo v enoto, učitelj razlaga in poučuje, učenec odkriva, • stopnja metode – učenec se uri, znanje praktično uporabi, učitelj ga navaja na delo in utrjuje učenčevo znanje.

34. 3. Predmet pedagogike Vzgoja skozi pouk - Herbartizem • Kritika: pouk mehaničen, učenje na pamet, veliko faktografskega znanja, preveliko število dejstev brez prave povezave in uvidenja bistva, neživljenjsko znanje. • Učenec se s pomočjo teh stopenj identificira z učiteljem na intelektualni ravni, odpre se nezavedna volja po vzgoji. • Vzgaja predvsem družina: učitelj upošteva otrokovo naravo in jih zgodaj navaja na omejitve (disciplina). • Učitelj mora biti učencu močna avtoriteta in vzor.

35. 3. Predmet pedagogike Socializacija Definiranje socializacije: • Durkheim: priprava mladih na življenje v družbi (socializacija = vzgoja). • Sodobne definicije: Socializacija je proces nastanka in razvoja osebnosti v okviru vzajemne odvisnosti od družbene in materialne odvisnosti... V kateri se posameznik izoblikuje kot družbeno bitje, ki je sposobno produktivno delovati in preoblikovati stvarnost.

36. 3. Predmet pedagogike Socializacija Psihološki pogledi na socializacijo: I. behaviorizem: socijalizacija je proces učenja, tj. proces vzpostavitve povezave med dražljajem in reakcijo II. psihoanaliza: socializacija je rezultat (super ego) konflikta med čovekovo nagonsko naravo (id) i kulturo kot regulatorjem vedenja III. kognitivno-razvojna smer: človek aktivno osvaja vsebine okolja v neposrednem odnosu z njo, pri čemer se kot determinacijski dejavniki definirajo zakonitosti razvoja

37. 3. Predmet pedagogike Socializacija Sociološki pogledi na socializacijo: • strukturalni-funkcionalizem: vsaka pojav ima svojo strukturo, v kateri imajo posamezni segmenti svojo funkcijo in vlogo; socijalizacija predstavlja proces prevzemanja vse večjega in diferenciiranega števila vlog II. interakcionizem: vsako vedenje je rezultat interakcije med posameznikom in družbenimi pogoji

38. 3. Predmet pedagogike Socializacija • Agensi ali posredniki socializacije so entitete (posamezniki ali ustanove), s pomočjo katerih se prenašajo vsebine socializacije Kot agensi se pojavljajo družina, formalne in neformalne družbene skupine (npr. sošolci, vrstniki) in ustanove ali sredstva masovne komunikacije. • Osnovni vir socializacije je kultura. • Vsebina socializacije so družbene norme, prepričanja, vrednote, odnosi in zahteve.

39. 3. Predmet pedagogike Socializacija Faze socializacije: • primarna socializacija – obdobje diferenciacije in oblikovanja osnovnih psihičnih funkcij, elementarnih obrazcev vedenja in oblike interakcije z okoljem, ki se istočasno povežejo ininternalizirajo v strukturi osebnosti • sekundarna socializacija – obdobje razvojnih sprememb v vedenju, strukturi in dinamiki osebnosti, ki nastanejo kot posledica prevzemanja določenih družbenih vlog

40. 3. Predmet pedagogike Socializacija Faze socializacije: • tercijarna socializacija – obdobje enakopravnega sodelovanja in oblikovanja v svetu družbenih odnosov ter prilagajanje na spremembe, ki nastajajo v svetu dela in življenja

41. 3. Predmet pedagogike Razlika med vzgojo in socializacijo Vzgoja je načrtna, socializacija poteka nenačrtno, dogajanje se odvija samo po sebi in nezavedno. Če učenec v učitelju ne vidi pozitivnega – transfernega razmerja, vzgoja ne bo mogoča. Lahko učenec učitelja ne pusti do sebe. Lahko pa se učenec na učitelja preveč naveže, kar pomeni veliko odvisnost.

42. 3. Predmet pedagogike Razlika med vzgojo in socializacijo Socializacija se ukvarja z vključevanje posameznika v družbo, vzgoja pa govori še o tem, kako se posameznik oddvaja od vzgojitelja, govori o osamosvojitvi, govori o tem, kako iz odvisnosti nastane avtonomija, iz nemoči moč. Gre za temeljno pedagoško delovanje.Vzgoja je širša kot socializacija z vidika ciljev. Z vidika procesa pa je obratno: vzgoja je ustvarjanje družbenega bitja, socializacija pa je nastajanje družbenega bitja.