Predmet: SISTEMIZACIJA IN VREDNOTENJE DELA Nosilec predmeta: Dr. Janez Mayer Asistentka:

1. Predmet: SISTEMIZACIJA IN VREDNOTENJE DELA Nosilec predmeta: Dr. Janez Mayer Asistentka: Dr. Neja Zupan

2. 4. Zahtevnost dela

3. UGOTAVLJANJE ZAHTEVNOSTI OPRAVIL = Sistematično ugotavljanje razmerij med zahtevnostmi različnih opravil.

4. Zahtevnost opravil • STROKOVNOST: Struktura elementarnih • komponent opravila glede na zahtevane • sposobnosti, znanje in spretnosti (strokovnost) • 2. ODGOVORNOST: Glede na odnos do ljudi, • delovnih sredstev, varnosti dela... • 3. OBREMENITVE: fizični in umski napori • 4. VPLIVI OKOLJA

5. Razvrščanje opravil količina enostavnega dela v opravilu pričakovan rezultat dela kriteriji Način členjenja zahtev: SUMAREN: ANALITIČEN: Metode rangiranja Metode primerjanja zahtev Metode kategorizacije Točkovne metode Kombinirane metode Način razvrščanja opravil: VRSTNI RED: GRUPIRANJE:

6. METODE RAZVRŠČANJA (RANGIRANJA) • POZITIVNO: • enostavnost • hitrost • malo stroškov • objektivnost • prožnost • usklajevanje • NEGATIVNO: • odsotnost vsebine • vpliv obstoječega stanja • omejenost št. opravil 20-40 • TRIJE KORAKI RAZVRŠČANJA: • natančni opisi opravil • razvrščanje glede na zahtevnost dela • določanje teže (obtežitev) opravil

7. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 TEHNIKE RAZVRŠČANJA • Vrstni red • Grupiranje • KLASIČNO RANGIRANJE • TEHNIKA LUŠČENJA • TEHNIKA IGRALNIH KART I II III IV V

8. DOLOČANJE RAZLIK V RAZVRŠČANJU • Primerjanje parov: P = n (n-1)/2 • P=št. Parov, n= št. opravil • 2. Šah tehnika

9. METODE KATEGORIZACIJE • Razvrstitev enako zahtevnih • del v kategorije: • Nabor opravil • Opis opravil • Število kategorij • Opis kategorij • Razvrščanje v kategorije

10. SKUPINE OPRAVIL PO ZAHTEVNOSTI • Enostavna opravila • Manj zahtevna • Sredbje zahtevna • Zahtevna • Bolj zahtevna • Zelo zahtevna • Visoko zahtevna • Najbolj zahtevna • Izjemno zahtevna opravila

11. METODA PRIMERJANJA ZAHTEV 1. Izbor zahtev glede na: fizični in umski napor, strokovnost, odgovornost, delovne razmere ... 2. Opis in specifikacija opravil po vsebini in delovnih zahtevah 3. Izbor tipičnih opravil (15 – 20) 4. Razvrščanje tip. opr. po vsaki zahtevi 5. Denarno rangiranje 6. Izločitev spornih opravil 7. Vnašanje razvrstitve v preglednico 8. Vnašanje novih opravil 9. Razvrščanje ostalih opravil

12. TOČKOVNE METODE zajemajo (po Lottu): • Čas usposabljanja • Čas prilagoditve opravilu • Ponudba delavcev • Šolska izobrazba • Raven plač v kraju • Stopnja • Nenehno prilagajanje delu • Denarna vrednost predmeta obdelave • Onesnaženost okolja • Prizadevnost delavca • Nevarnost za zdravje • Fizični napor • Monotonija

13. IZBOR ZAHTEV • KRITERIJI ZA IZBOR SESTAVIN • ZAHTEVNOSTI DELA: • Sestavine zahtevnosti, ki jih priznava večina • Posebnosti tehnologije dela • Odprava prekrivanja sestavin • Združevanje sorodnih sestavin

14. SODOBNE METODE upoštevajo le ključne vidike: • STROKOVNOST • (izobrazba, izkušnje, spretnosti, dodatno znanje) • 2. ODGOVORNOST • (za delo, za varnost, materialna odgovornost, za druge) • 3. NAPOR • (fizični, umski, napor čutil, v medosebnih odnosih) • 4. VPLIVI OKOLJA • (nevarnost nezgod, bolezni, ropot, kem. vplivi ...)

15. 1. SKUPINA ZAHTEV STROKOVNOST (izobrazba, izkušnje, veščine, dodatno znanje)

16. ZAHTEVNOST ZNANJA

17. Pridobivanje kompetentnosti MOTIV KOMPETENCA umski kapital UČINKOVITO ZNANJE REZIDUALNO ZNANJE INFORMACIJE MOTIV IZKUŠNJA TRENING UČENJE SPOSOBNOSTI, LASTNOSTI PREIZKUS ZNANJA KRITERIJ FRAGMENTAR- NO ZNANJE umski potencial ZNANJE VÉDENJA SINTEZA

18. MOJSTRSKO ZNANJE NADDISCIPLINARNO ZNANJE VEČDISCIPLINARNO ZNANJE DISCIPLINARNO ZNANJE Vrste znanja TRANSDISCIPLINARNO ZNANJE: • Informatika • Organizacija • Komunikologija • Psihologija • Sistemologija • Pedagogika/didaktika • Etika • Estetika

19. Lastnosti znanja • Se nenehno spreminja (razvija) • Aktualnost znanja je vse krajša, učna doba vse daljša • Čim bolj ga razdajamo, tem več ga imamo in obratno • Je tržno blago • Vse znanje ne zastareva • Izvirno novo znanje je osnova konkurenčne • prednosti posameznika in organizacije

20. v n o s i n f o r m a c i j informacije ZBIRANJE INFORMACIJ znanje védenja know-how OBDELOVANJE izkušnje RAZŠIRJANJE prenos informacij PRENAŠANJE ZNANJA o s e b n o s k u p n o

21. 2. SKUPINA ZAHTEV ODGOVORNOST (za delo, za varnost, materialna odgovornost, za druge): KAZENSKA DISCIPLINSKA MATERIALNA MORALNA STROKOVNA Odgovornost temelji na skrbnosti, zanesljivosti, vestnosti, natančnosti, kar je OBREMENITEV

22. 3. SKUPINA ZAHTEV • 3. NAPOR • (fizični, umski, napor čutil, v medosebnih • odnosih) • TELESNI NAPOR (statični, dinamični) • UMSKI (miselni in čustveni) • MERILA: • Stopnja predpisanosti opravila • Raznovrstnost opravil • Zapletenost in sestavljenost opravil • Stopnja pomoči in nadzora pri delu • Zahtevnost odnosov z drugimi

23. ZAHTEVNOST ČUSTVENEGA DELA

24. FUNKCIONALNI POMEN ČUSTVOVANJA • Omogočajo vrednostno orientacijo v spoznavnem procesu • So temeljna komponenta vrednot • Nosilci odnosnega pomena v komunikaciji • Določila privlačnosti/odbojnosti v dinamiki medosebnih odnosov • Relativno trajna določila osebnostih potez • Povezava med zavestno in nezavedno sfero v ustvarjalnem procesu

25. Negativna čustvena stanja ZASKRBLJENOST STRAH POTRTOST JEZA SOVRAŠTVO OBUP ŽALOST STRES DEPRESIJA • Dolgotrajna negativna • in intenzivna • čustvena stanja: • Zmanjšujejo odpornost • imunskega sistema • Povečujejo tveganje pri • zahtevnih posegih • Podaljšujejo okrevanje • po bolezni (poškodbi)

26. PREPREČEVANJE NEGATIVNIH ČUSTVENIH STANJ • Dejavno poslušanje in vživljanje • Izražanje sočutja in tolažbe • Popolnejše informiranje bolnika • Soodločanje bolnika • Priprava na zahteven poseg • Preprečevanje osamljenosti • Sprostitvene vaje • Sugestije za spremembo slabih navad • Družabnost • Negativna čustvena stanja osebja

27. 4. SKUPINA ZAHTEV VPLIVI OKOLJA (nevarnost nezgod, bolezni, ropot, kem. vplivi ...)

28. Postopek ugotavljanja zahtevnosti opravil • Odločitev o izvedbi • Pripravljalne aktivnosti • Izbira metode, modela • Oblikovanje in preizkus ocenjevalnega modela • Izbira in usposabljanje ocenjevalcev • Popis, opis in analiza opravil • Razvrščanje opravil in oblikovanje delovnih • področij • 8. Ugotavljanje zahtevnosti opravil • 9. Sprejemanje zahtevnosti opravil

29. VREDNOTENJE ZAHTEV • POMEN (TEŽA) ZAHTEV: • Vsebinsko pravilo (vrednote org.) • Metodološki modeli stroke • Tipične zahteve glede na poslovne cilje

30. A. IZBOR STOPENJ ZAHTEVE: Število stopenj v okviru vsake zahteve manj kot 10; več kot 3, na osnovi strokovne presoje B. OPIS STOPENJ ZAHTEVE: * splošno priznane stopnje * besedni opis * intervalno in količinsko stopnjevanje

31. C. VREDNOTENJE STOPENJ ZAHTEVE • Določanje teže (vrednosti) vsaki stopnji • Razdelitev točkovnega sklada • Vrednost stopnje mora biti odvisna • od narave (značilnosti) zahteve, ki • mora biti: • raziskana • enodimenzionalna • logično stopnjevana: • linearno, progresivno, degresivno

32. Kakšne napake delamo in kako jih omilimo?

33. R M + s = r m + s DOLOČANJE RAZPONOV R = najvišji razpon r = enota enostavnega dela M = najvišje število točk zahtevnosti m = najnižje število točk zahtevnosti s = konstanta

34. METODE DOLOČANJA RAZPONOV • Prištevanje konstante • Najvišje in najnižje tarife • Najmanjši kvadrati • Najnižja rast tarife • Nelinearne metode

35. KATALOG OPRAVIL • Za izračun plač in osebnih dohodkov • Za načrtovanje in programiranje dela • Za ugotavljanje in spremljanje rezultatov • dela posameznikov in skupin • Za razvoj organiziranosti dela • Kot psihološki dejavnik urejenosti • (pravičnosti) razmerij med opravili