VSEBINA, UČNA ENOTA, METODIČNA ENOTA, NALOGA

1. VSEBINA, UČNA ENOTA, METODIČNA ENOTA, NALOGA dr. Marjeta Kovač dr. Janko Strel Fakulteta za šport, 2003

2. LITERATURA • Bognar, L., Matijević, M. (1993): Didaktika. Zagreb: Školska knjiga. • Kovač, M., Novak, D. (2001). Učni načrt. Športna vzgoja. Osnovna šola. MŠZŠ, Zavod RS za šolstvo. • Kovač, M., Novak, D. Učni načrt – gimnazija (1998). Ljubljana: Urad za šolstvo. • Marentič - Požarnik, B. (1997). Filozofija, doktrina in praksa izobraževanja učiteljev. Izobraževanje učiteljev ob vstopu v tretje tisočletje. Zbornik prispevkov (9-18). Ljubljana: Pedagoška fakulteta. • Strmčnik, F. (2001). Didaktika. Osrednje teoretične teme. Ljubljana: Razprave Filozofske fakultete. • Tomić, A. (2000). Izbrana poglavja iz didaktike. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Center za pedagoško izobraževanje. • Izobraževanje učiteljev ob vstopu v tretje tisočletje (1997). Zbornik prispevkov. Ob 50-letnici Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani.

3. NAČINI NAČRTOVANJA Načini načrtovanja: • učno-snovno (v ospredju so vsebine) • učno-ciljno (v ospredju so cilji) • procesno razvojno ( v ospredju je proces) Novi učni načrti temeljijo na učno-ciljnem in procesno-razvojnem načrtovanju

4. KAJ SO VSEBINE Z izbranimi vsebinami učitelj uresničuje postavljene cilje. Isti cilj lahko uresničimo z različnimi vsebinami. Vsebine pri športni vzgoji so posamezni športi (oz. njihovi elementi) in teoretične informacije.

5. MERILA ZA IZBOR VSEBIN • družbeno merilo: vsebine morajo soditi v družbeni kontekst • znanstveno merilo: biti morajo znanstveno neoporečne • psihološko merilo: primerne morajo biti razvojni stopnji otrok • pedagoško merilo: imeti morajo pedagoško vrednost

6. NAČIN POSREDOVANJA • linearno (sukcesivno) posredovanje (eno vsebino za drugo) • koncentrično posredovanje (isto vsebino obdelamo večkrat, vsakič bolj poglobljeno, bolj obširno) • kombinirano (kombinacija linearnega in koncentričnega) posredovanja

7. GRADUACIJA VSEBIN • Predmeti v predmetniku se razlikujejo po obsegu in globini posredovanja. Z leti šolanja se povečuje število predmetov in globina posredovanja snovi. • Prav tako se pri športni vzgoji povečuje obseg (število športov) in predvsem globina posredovanja snovi.

8. GRADUACIJA VSEBIN • Tematski sklop – vsebine enega športa v učnem načrtu enega razreda • Učna enota - je zaokrožena vsebinska celota • Metodična enota - najmanjša zaokrožena vsebinska celota, s katero stopa učitelj neposredno pred učence. Primer: V prvem triletju je tematski sklop igre zžogo; učna enota - vodenje,metodična enota pa npr. vodenje z roko, vodenje z nogo, vodenje z loparjem; v zadnjem triletju je učnaenota vodenje, metodična enota pa vodenje sspremembo smeri in menjavo rok).

9. NAČRTOVANJE URE • posredovanje novih vsebin: ena do tri metodične enote na uri • utrjevanje: tri do šest

10. NALOGA Naloga je izvedba določene vsebine z določenim ciljem. Opredeljena je predvsem količinsko in/ali časovno in/ali prostorsko. • cilj (kaj želimo) - izboljšati natančnost zadevanja na koš • vsebina (s čim bomo to dosegli) - met na koš • naloga (kako bomo to dosegli) - desetkrat z oddaljenosti 7 metrov od koša vodenje žoge z boljšo roko in dvokorak z metom na koš;

11. VSEBINE OSNOVNOŠOLSKEGA IN SREDNJEŠOLSKIH UČNIH NAČRTOV OSNOVNA ŠOLA • osnovni program (obvezen in enoten za vse šole, ker z njim izpolnjujemo predpisane cilje) • dodatne vsebine (ni obvezno, del rednega pouka, vendar jih šola izpelje, če ima možnosti,) SREDNJE ŠOLE • osnovni program (obvezen in enoten za vse šole, ker z njim izpolnjujemo predpisane cilje) • program izbirnih športov (obvezen, del rednega pouka, z njim uresničujemo izbirnost)

12. VSEBINE • praktične (gibalna znanja); z njimi uresniči cilje; širino in globino opredeli v svojem letnem učnem načrtu glede na število ur, sposobnosti in predznanja učencev, interes učencev in možnosti šole • teoretične (teoretične informacije, ki jih posredujemo ob vadbi; v učnem načrtu so navedene ob vsakem športu posebej, na koncu vsakega razreda oz. obdobja pa so predstavljene splošne teoretične vsebine in medpredmetne povezave; z njimi učitelj osmisli športnovzgojni proces in ga povezuje z drugimi predmetnimi področji, v drugem in tretjem triletju spodbuja kritično in razumsko dojemanje športa)

13. OBVEZNE VSEBINE naravne oblike gibanja in igre atletska abeceda gimnastična abeceda plesne igre igre z žogo plavalna abeceda izletništvo in pohodništvo ugotavljanje, spremljanje in vrednotenje gibalnih sposobnosti in telesnih značilnosti Šola mora organizirati 20-urni plavalni tečaj. DODATNE VSEBINE zimske dejavnosti športna programa Zlati sonček in Ciciban planinec VSEBINE - PRVO TRILETJE

14. OBVEZNE VSEBINE naravne oblike gibanja, igre in splošna kondicijska priprava gimnastika z ritmično izraznostjo ples mala košarka mala odbojka mali rokomet mali nogomet plavanje in nekatere vodne dejavnosti smučanje in nekatere zimske dejavnosti izletništvo, pohodništvo in gorništvo ugotavljanje, spremljanje in vrednotenje DODATNE VSEBINE kotalkanje, rolanje, kolesarjenje, namizni tenis, mali tenis, badminton športna programa Krpan in Mladi planinec Šola mora organizirati vsaj eno šolo v naravi. VSEBINE - DRUGO TRILETJE

15. OBVEZNE VSEBINE splošna kondicijska priprava gimnastika z ritmično izraznostjo ples košarka odbojka rokomet nogomet izletništvo, pohodništvo in gorništvo ugotavljanje, spremljanje in vrednotenje gibalnih sposobnosti in telesnih značilnosti Športni pedagog izbere pri dekletih najmanj dve in pri fantih najmanj tri športne igre. DODATNE VSEBINE plavanje in nekatere vodne dejavnosti smučanje in nekatere zimske dejavnosti kotalkanje, rolanje, judo, lokostrelstvo, kolesarjenje, namizni tenis, mali tenis, badminton Šola mora organizirati plavalni tečaj za neplavalce. VSEBINE - TRETJE TRILETJE

16. VSEBINE - SREDNJEŠOLSKI PROGRAMI GIMNAZIJA IN SREDNJETEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE • OSNOVNI PROGRAM - dve tretjini ur v prvem in drugem letniku in ena tretjina v tretjem in četrtem letniku • PROGRAM IZBIRNIH ŠPORTOV - ena tretjina ur v prvem in drugem letniku in dve tretjini v tretjem in četrtem letniku SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE • OSNOVNI PROGRAM - dve tretjini ur v prvem letniku, polovica v drugem in ena tretjina v tretjem • PROGRAM IZBIRNIH ŠPORTOV - ena tretjina ur v prvem, polovica v drugem in dve tretjini v tretjem

17. VSEBINE - SREDNJEŠOLSKI PROGRAMI SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE DUALNI SISTEM (105 UR) • OSNOVNI PROGRAM - vse ure v prvem letniku • PROGRAM IZBIRNIH ŠPORTOV - vse ure v drugem in tretjem letniku NIŽJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE (končana OŠ - 70-85 ur) • OSNOVNI PROGRAM - polovica ur v prvem in drugem letniku • PROGRAM IZBIRNIH ŠPORTOV - polovica ur v prvem in drugem letniku

18. VSEBINE - SREDNJEŠOLSKI PROGRAMI NIŽJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE (nedokončana OŠ - 95 do 105 ur) • OSNOVNI PROGRAM - vse ure v prvem letniku • PROGRAM IZBIRNIH ŠPORTOV- vse ure v drugem in tretjem letniku

19. VSEBINE - GIMNAZIJA OSNOVNI PROGRAM • enoten za vse šole • dijaki spopolnijo in nadgradijo temeljna znanja, ki so jih pridobili v osnovni šoli PROGRAM IZBIRNIH ŠPORTOV • ponudbo pripravi šola, opredeljena je v letnem učnem načrtu • šola mora vsako leto ponuditi najmaanj tri izbirne športe (lahko so tudi športi osnovnega programa) • program je prilagojen interesom dijakov, možnostim in tradiciji šole • poteka v okviru rednega pouka

20. VSEBINE - GIMNAZIJA OSNOVNI PROGRAM • osnovna gibalna priprava • atletika • gimnastika z ritmično izraznostjo • ples • športne igre (športni pedagog izbere najmanj dve za fante in najmanj eno za dekleta) • plavanje in nekatere vodne aktivnosti (za šole, ki imajo pogoje) • smučanje in nekatere zimske aktivnosti (za šole, ki imajo pogoje) • izletništvo, pohodništvo, gorništvo

21. VSEBINE - GIMNAZIJA PROGRAM IZBIRNIH ŠPORTOV • ŠPORTNE ZVRSTI IZ OSNOVNEGA PROGRAMA • DRUGI ŠPORT, KI JIH PONUDI ŠOLA (aerobika, namizni tenis, tenis, borilni športi, badminton …)

22. TEORETIČNE VSEBINE - GIMNAZIJA • šport in zdravje • šport kot sredstvo socializacije in usmerjanja razvoja osebne identitete • delovanje človekovega telesa v mirovanju in gibanju • ugotavljanje in spremljanje gibalnih in funkcionalnih sposobnosti • osnovne značilnosti športov iz gimnazijskega programa • osnovna načela športne vadbe • odklanjanje rizičnih dejavnikov sodobnega življenja s športom • ekološki problemi, ohranjanje naravne in kulturne dediščine • dileme sodobnega športa