80 likes | 858 Views
Tema br. 13 Malite i srednite pretprijatija (MSP) vo ekonomijata na Republika Makedonija . Primeneta ekonomika Praven fakultet - Skopje. Sodr`ina. Aktuelnost na pra{aweto za maliot biznis Koi se mali i sredni biznisi Karakteristiki na malite i sredni pretprijatija
E N D
Tema br. 13Malite i srednite pretprijatija (MSP) vo ekonomijatana Republika Makedonija Primeneta ekonomika Praven fakultet - Skopje
Sodr`ina Aktuelnost na pra{aweto za maliot biznis Koi se mali i sredni biznisi Karakteristiki na malite i sredni pretprijatija Vidovi mali i sredni pretprijatija Razvoj na malite i srednite pretprijatija vo svetot Razvojni karakteristiki i perspektivi na maliot biznis vo Republika Makedonija
Aktuelnosta na pra{aweto za malite i srednite pretprijatija • Vo erata na industrijalizacijata (vo ramkite na prethodniot sistem na Makedonija kako del od porane{na Jugoslavija) najva`no pra{awe be{e razvojot na industriskata dejnost • Sega, vo erata na postindustriskoto (informati~koto) op{testvo, edno od najaktuelnite pra{awa e razvojot na malite i srednite pretprijatija • Faktori: • Razvojot na informati~kata tehnika i tehnologija • Razvoj na drugi tehnologii (telekomunikacii, transportni sredstva, bioin`enering i genetski in`enering i tn.) • Globalizacijata • Pri~ini: • Namaluvawe na tro{ocite po obem (po edinica proizvodstvo) potreba od decentralizacija, dekoncentracija i specijalizacija (a ne masovnost) • Namaluvawe na transakcionite tro{oci potreba od fleksibilnost, adaptibilnost i disperzija
Koi se mali i sredni pretprijatija? • Postojat razli~ni kriteriumi za odreduvawe na poimot mali i sredni pretprijatija (mal biznis) • Osnoven kriterium broj na vraboteni: • Voobi~aeno do 100 vraboteni, no ima razliki od edna do druga ekonomija, nekade MSP se smetat subjekti so nad 200 vraboteni, a nekade do 50 • Soglasno ZTPOK, kako mali pretprijatija se smetaat onie koi imaat do 50 vraboteni, a kako sredni do 250 vraboteni • Drugi kriteriumi: • Predmet na rabota • Opremenost • Karakter na proizvodstvoto • MSP ne se posebna stopanska dejnost (industrija, zemjodelstvo i tn.) tuku MSP gi ima vo site dejnosti • Kriterium za izdvojuvawe na MSP kako poseben vid delovni subjekti e prose~nata golemina po brojot na vraboteni a ne goleminata na kapitalot i • Na~inot na upravuvawepretpriemni~ko (DOO, DOOEL)
Karakteristiki na malite i srednite pretprijatija • Zakonot na ekonomija na obemot (opa|awe na tro{ocite so porast na obemot na produkcijata) gubi na zna~ewe so razvojot na informati~-kata tehnologija • MSP se samostojni pazarni subjekti, izlo`eni na konkurencija koja gi prinuduva da bidat otvoreni za prifa}awe novi idei ili novi p/di i uslugi, novi tehnologii, nov na~in na distribucija, rizik, lukrativnost • Najbitni karakteristiki na MSP se: • Specijalizacija izrabotka na tesen (mal) segment ili faza od nekoj vid kompleksno proizvodstvo (preku kooperacija so golemi firmi) • Inovativnost sozdavawe (po)visoka dodadena vrednost po edinica proizvodstvo • Racionalnost potro{uva~ka na pomalku resursi po edinica p/vo • Adaptibilnost prilagoduvawe kon novi vidovi resursi, novi izvori na energija, nova organizacija na raboteweto i tn. • Fleksibilnost i mobilnost spremnost kon promena i selewe od edna dejnost vo druga; od edna lokacija na druga; ili propa|awe i novo ra|awe • Trudointenzivnost apsorbirawe na rabotnata sila preku samovrabotuvawe
Vidovi mali i sredni pretprijatija • Se sretnuvaat tri tipa MSP: • Tradicionalni MSP • Subkontraktorski (ili kooperantski) MSP • Sovremen tip MSP • Tradicionalnite MSP se koncentriraat vo zanaet~istvoto, trgovi-jata, ugostitelstvoto i sl.; Naj~esto imaat mal broj vraboteni, prete`no od edno semejstvo (firma od semeen tip); ne se mnogu inovativno-naso~eni i imaat tendencija kon dolgotrajnost • Koperantskite MSP se subjekti povrzani so relativno trajni dogovori za sorabotka so (po)golemi subjekti i obavuvaat delovi od tnr. “vrednosen lanec” na aktivnosti na kompleksnite firmi; ^esto nastanuvaat so odvojuvawe na delovi od golemi firmi (spin-offs) • Sovremeniot tip MSP naj~esto se visokoinovativni firmi od ob-lasta na visokata tehnologija (kompjuteri, informatika i tn.); pret-postavuvaat golemo znaewe, kapitalointenzivnost i visok rizik, kako i visoka profitabilnost; naj~esto se vo uslu`nite dejnosti.
Razvoj na MSP vo svetot • Vo visokorazvienite pazarni ekonomii sektorot na MSP ima mnogu zna~ajno mesto vo celokupnata ekonomija: • Opfa}a i do 90% od vkupniot broj delovni subjekti; • Vrabotuva do 70% od vkupniot broj vraboteni; • Sozdava nad 50% od BDP; • Razvojot na MSP se pottiknuva i poddr`uva {to pretstavuva poseb-no biten del od ekonomskata politika; merki za pottiknuvawe na razvojot na MSP se: • Konsalting i ovozmo`uvawe pristap do pazarni i drugi informacii; • Ovozmo`uvawe lokacioni pogodnosti; • Organiziran nastap za izvoz i izvozna promocija; • Vo nekoi zemji golem uspeh imaat tnr. “inkubatori” na MSP • Razvojot na MSP pretstavuva klu~en del od reformata i transfor-macijata vo post-socijalisti~kite zemji, bidej}i naj~esto se raboti za po~nuvawe od nula (vo socijalizmot MSP nebea re~isi ni poznati • Nekoi zemji vo tranzicija imaat solidni uspesi vo razvojot na MSP
Razvojni karakteristiki i perspektivi na maliot biznis vo Republika Makedonija • I vo Makedonija vo periodot na socijalisti~koto ureduvawe raz-vojot na MSP bil sosema zapostaven; samo do 10% od rabotnicite rabotele vo firmi so do 100 vraboteni; • Vo periodot na tranzicijata (po ’90-ta g.) doa|a do golem porast na brojot na MSP, i toa po dve osnovi: • Privatizacija • Origineren metod na razvoj na MSP • 1998 godina formirana e posebna Agencija za pottiknuvawe za raz-vojot na MSP (NEPA), koja imala i svoi regionalni centri po oddelni op{tini, kako i pove}e drugi centri za razvoj na MSP • Golemi sredstva od donatori bile naso~uvani kon razvojot na MSP i kon obuka za pretpriemni{tvo, delovno planirawe i sl. • Rezultatite se, sepak, pod o~ekuvawata • Vo 2004 g. se formira nova Agencija za pottiknuvawe na razvojot na MSP i na pretpriemni{tvoto • Politikata se koncipira soglasno Evropskata povelba za MSP