Interpretacija avtobiografij v muzejih

1. Interpretacija avtobiografij v muzejih Vloga, pomen in perspektive avtobiografskega gradiva v muzejih dr. Breda Čebulj Sajko, znanstvena svetnica, svetovalka IX, ZRC SAZU, Ljubljana; bredacs@gmail.com

2. Definicija avtobiografije • Osebna enkratna, neponovljiva pripoved posameznika o svojem življenju v prvi osebi • Življenjska zgodba /pripoved o sebi in drugih • Konstrukcija izpovedane selektivne subjektivne resnice o objektivnih danostih, dejstvih • Pestrost definicij glede na znanstvene discipline (slavistika - fikcija, zgodovina – oralna zg. – sekundarni vir, sociologija – kvalitativni vir, etnologija – primarni vir, psihologija – primarni vir, umetnostna zgodovina – interpretacija ozadij umetn. ustvarjanja)

3. Namen zbiranja avtobiografij 1. zbrati čim več življenjskih zgodb iz istega obdobja, kraja (primerjava) in s tem: • ohraniti individualni spomin na preteklost („subjektivna historičnost“) • ohraniti pogovorni ali zapisani jezik pripovedovalcev • ohraniti znanje, vedenje, zavedanje o vsakdanjem poteku življenj pripovedovalcev

4. Pogoji za nastanek in zbiranje avtobiografij Avtobiografija se konstituira, če pripovedovalec: • obvladuje kronološki potek svojega življenja (individualni spomin) • oblikuje lastno identiteto (odnos mi – drugi) • se zaveda svojih vlog v okolju (biološke - ego, družinske, sorodstvene, družbene; poklicne, socialne, statusne ...) • obstaja pristno zaupanje med izpraševalcem in govorcem – avtorjem avtobiografije (etika, nevarnost manipulacije)

5. Postopki zbiranja avtobiografij • terensko delo: zapisovanje ali snemanje pogovorov in situ (zapis, diktafon, kamera) • Kabinetno delo: pripravljeni vprašalniki – zapisani odgovori (po običajni ali elektronski pošti) • Samoiniciativa pripovedovalca: avto/snema- nje, spontano pisanje

6. Metode zbiranja avtobiografij 1. intervjuji: • Nestrukturirani – spontani • Polstrukturirani – delno usmerjeni • Strukturirani – vodeni 2. Ankete 3. Pisno in fotografsko gradivo

7. Pomen zbiranja avtobiografij Sooblikujejo: • nacionalno identiteto • nacionalni kolektivni spomin • nacionalni zgodovinski spomin

8. Stanje avtobiografije danes • v znanstvenih disciplinah in strokovnem delu je porast uporabe avtobiografij na področju: • migracij • vsakdanjega življenja • pogovornega jezika • interpretacij zgodovinskih dejstev • leposlovja (Ena in ista življenjska zgodba je lahko vir za raziskovanje različnih področij.)

9. INTERPRETACIJA AVTOBIOGRAFIJ V MUZEJIH Temelji na: 1. osebnih obiskih nekaterih muzejev in njihovih razstav v Sloveniji 2. pregledovanju njihovih letnih programov (od leta 2006 dalje) 3. pregledovanju muzejskih katalogov in publikacij 4. seznanjanju s svetovnimi trendi na področju „muzeologizacije“ avtobiografij

10. 1. Obiski muzejev, razstav • zbiranje ustnih virov, redkeje avtobiografij, predvsem v muzejih, kjer je zaposlen etnolog • redko načrtno zbiranje celotnih avtobiografij • pogosto zbiranje pričevanj, spominov zgolj na določeno temo razstave in na določen eksponat (večina muzejev; poleg etnologov tudi zgodovinarji) • slabo dokumentiranje avtobiografskih virov (različna kategorizacija) • pomanjkljivo teoretično znanje in neizdelan pristop pri zbiranju zgodb; neenotna metodologija evidentiranja, zbiranja, dokumentiranja, hranjenja, razstavljanja

11. Obiski muzejev, razstav • želja kustosov in kustodinj po izobraževanju na tem področju • potreba po poenotenju definicij avtobiografije, metod zbiranja, načinov dokumentiranja • Skoraj večinska uporaba izsekov iz avtobiografij oz. pričevanj posameznikov za pojasnjevanje ozadja, pomena razstavljene teme in razstavljenega eksponata

12. 2. Letni programi • vpliv Unescove konvencije o varovanju nematerialne kulturne dediščine (Pariz 2003; pri nas 2008) • vpliv generalne konference ICOM v Seulu (2004) - preskok od predmeta k „učlovečenju“ predmeta (uporaba pričevanj) – razvidno v prijavah letnih programov od pribl. 2008 dalje • od 2009 dalje skorajda ni razstave brez uporabe ustnih virov, ki pa še niso avtobiografije • 2011 – vpliv Icomove teme Muzeji in spomin (v ospredju pričevanja) • z uvedbo termina „živa dediščina“(2009) = zmeda (mešanje termina „živa dediščina“ s terminom „življenjska zgodba“) • sistematično delo kustodiata za ustno zgodovino MNZ Slovenije od l. 2003 dalje (urejene zbirke ustnih pričevanj)

13. 3. Muzejske monografije, katalogi • obsežno publicistična dejavnost na področju prezentacij avtobiografij (mnogo bolj kot se to odraža v razstavni dejavnosti) • do sedaj pregledala delo in publikacije: PM Murska Sobota, Posavski m. Brežice, Koroški PM, PM Ptuj, Slovenski gasilski m., MNZ Celje, Belokranjski m., Pomorski m., PM Koper, Gornjesavski m., Gorenjski m., M. radovljiške občine, Muzej Ribnica, Idrijski m., M. Cerkno (Bolnica Franja), M. soške fronte – Kobarid, Tržiški m., Loški m., Slov. šolski m., SEM, MNZ Slovenije, Tehniški m. Slovenije, MGML, MAO ; (delo po ostalih muzejih je v teku) • večinoma objavljena pričevanja, spomini, tudi celotne avtobiografije (še posebej: Posavski m., Pomorski m., SŠM, MNZ Slo, PM Murska Sobota, Gornjesavski m., M. Ribnica

14. 4. „Muzeologizacija“ avtobiografij v svetu Primeri: - Joanneum Archive, Multimedia Collections - Office of Memories (Graz, razstava albumov na temo 2. svetovne vojne) • Deutsches Auswanderer Haus, Bremerhaven Museum (evropski muzej leta 2007, zgodbe izseljencev) • Ellis Island Museum, New York, USA (zgodbe priseljencev) • Canadian War Museum, Human Library (Otawa, zgodbe o miru)

15. ZAKLJUČEK Po do sedaj pregledanem gradivu sklepam, da: • se večinoma ne zbirajo življenjske zgodbe v celoti, le pričevanja, spomini na določen dogodek v povezavi z nosilno temo razstave • obstajajo koncepti muzejskih razstav, ki temeljijo sicer na izmišljenih avtobiografijah (tudi na resničnih biografijah), ki nakazujejo možnosti uporabe celovite življenjske zgodbe v muzejske namene • uradne interpretacije avtobiografij v slovenskih muzejih zaenkrat še ni, ker je sistematično zbiranje tovrstnega vira z namenom njegove celovite predstavitve zelo redka (avtobiografija – umestitev v čas, prostor in družbeno dogajanje; eksponat – obogatitev avtobiografije in ne obratno, kot je to trenutno običajno). Avtobiografija torej še ni razstavnieksponat.

16. Zaključek (2. del) Predlagam: - izdelavo evidence do sedaj zbranega avtobiografskega gradiva po muzejih (na osnovi pregledanega dela je le-ta v nastajanju) • izobraževanje (delno že dogovorjen program, ki bi ga bilo možno izpeljati v okviru SMS) • enoten sistem evidentiranja, zbiranja, dokumentiranja in hranjenja avtobiografij v muzejih • vzpostavitev enotnega digitalnega sistema za vnašanje posnetih in transkribiranih avtobiografij v Nacionalni register avtobiografij • možnost večkratnega uporabljanja posameznih segmentov ene in iste zgodbe iz Registra za različne razstavne in primerjalne namene • prve poskuse razstavljanja celovitih avtobiografij: izbor tipičnih avtobiografij po posameznih regijah za npr. „zgodbo meseca“ v muzeju (po principu „Vitrina meseca“)

17. Vprašaj, poslušaj, posnemi, zapiši, posreduj, ozavesti druge in sebe: življenje vseh nas je neponovljivo, enkratno in minljivo. Vabljeni k sodelovanju! Hvala

18. Nekaj osnovne literature: • Čebulj Sajko, Breda: Med srečo in svobodo, Avstralski Slovenci o sebi, Ljubljana: samozaložba, 1992 • Čebulj Sajko, Breda: Kaj je avtobiografija. V: Razpotja izseljencev, Ljubljana: Založba ZRC, 2000 • Koron, Alenka, Leban, Andrej (ur.): Avtobiografski diskurz, Teorija in praksa avtobiografije v literarni vedi, humanistiki in družboslovju,Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Studia Litteraria) • Makarovič, Marija in dr.: Resnice posameznikov,Po življenjskih pripovedih Kočevarjev staroselcev in Slovencev s Kočevskega, Dolenjske Toplice: Društvo Kočevarjev staroselcev, 2008 • Počkar, Ivanka in dr.: Pohanca – časi na vasi, Artiče: Osnovna šola, 2006 (Pohanški palimpseti, knj. 1) • Ramšak, Mojca, Makarovič, Marija (ur.): Vrednotenje življenjskih pričevanj, Studi Slavi št. 8,1997 • Ramšak, Mojca: Portret glasov, Raziskave življenjskih zgodb v etnologiji – na primeru koroških Slovencev, Ljubljana: Društvo za proučevanje zgodovine, antropologije in književnosti, 2003 (Borec , 55)