Pravo v buržoazni dobi:

1. Pravo v buržoazni dobi: Nacionalni cilji buržoaznih revolucij: Slovenci in program Zedinjene Slovenije (Katja Škrubej, 19. in 20. marec 2008, osnutek)

2. Vojvodina Karantanija in mejna krajina Karniola (Kranjska), 10. stoletje(nadaljevanje tradicije istoimenskih gentilnih kneževin iz 8. stoletja); zemljevid iz prilog k H. Wolfram, Die Geburt Mitteleuropas. Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378-907. Kremayr und Scheirau, 1987.II. Razdelitev Frankovske države na 3 dele, l. 843,zemljevid:http://www.culturalresources.com/MP_Century17.html

3. Sveto rimsko cesarstvo (rdeča obroba),10. - 11. stoletje; nastalo iz vzh in (dela) osrednjega dela Frankovske države,

4. I. Razdelitev Frankovske države na tri deleII. Sveto rimsko cesarstvo (rdeča obroba), nastalo iz vzhodnega in (dela) osrednjega dela bivše Frankovske države, 10.-11. st.

5. I:Sveti rimski imperij: 11. stoletje II. Sveti rimski imperij (nemške narodnosti), l. 1512

6. Širitev habsburških ozemelj: 15.-18. st.

7. Sveto rimsko cesarstvo in Habsburški imperij • 962-1806 Sveto rimsko cesarstvo (od 15.st. »nemške narodnosti; pomen srednjeveškega 'natio' sp. «). »Nemško cesarstvo« • 1804 – 1867 Avstrijsko cesarstvo • 1815 -1866 Nemška zveza, katere del je tudi Avstrijsko cesarstvo • 1867-1918 Avstro-Ogrska • (od konca 15. st. do 1918 na splošno: Habsburški imperij)

8. Širitev habsburških ozemelj: 15.-18. st. • Habsburške t.i. “dedne dežele”: • Konec 15. stoletja • 1. Nadvojvodina Avstrija nad Anižo (zg. Avstrija) • 2. Nadvojvodina Avstrija pod Anižo (sp. Avstrija) • 3. Vojvodina Štajerska • 4. Vojvodina Koroška • 5. Vojvodina Kranjska • 6. Mesto Trst z okolico • 7. Mejna grofija Istra • 8. Poknežena grofija Tirolska in Vorarlberg • Od 1500 naprej • 9. Poknežena grofija Goriška in Gradiška • Od 1627 • 10. Kraljevina Češka • 11. Mejna grofija Moravska • 12. Vojvodina spodnja in zgornja Šlezija

9. Širitev habsburških ozemelj: 15.-18. st. • Ogrska in Habsburžani: • 1526 – bitka pri Mohaču: Turki premagajo Madžare; Ferdinand Habsburški uveljavlja dedno pravico za češke dežele in Ogrsko; le dinastična vez!; • 1541 – Turki zavzamejo osrednjo Ogrsko in mesto Buda; Bratislava (Pressburg) središče Ogrske do 1848; • 1683 – poraz Turkov pred Dunajem; umik iz Panonije; • 1686 – Habsburžani osvojijo Budo, 1699 še Transilvanijo; • 1848 – upori Madžarov in nacionalni program; • 1867 – Avstrijsko-Ogrska poravnava;

10. Evropa po Dunajskem kongresu, 1815, in nova habsburška ozemlja v sr. Evropi (v oranžni barvi): vojvodina Salzburg, kraljevina Galicija in kneževina Bukovina, nadvojvodina Krakov, provinci Benečija in Dalmacija; Lombardija (Milano) že od 1713;

11. Program 3 točk (v različnih verzijah peticije): • 1.Razbitje historičnih dežel po narodnostnem kriteriju in oblikovanje Kraljevine Slovenije s svojim »deželnim« zborom v okviru Habsburške monarhije; • » da bi se v treh gubernijah: ljubljanski, graški in teržaški rastreseni slovenski narod u eno kraljestvo pod imenom »Slovenija« s svojim deželnim zborom sklenil «; • »Da se politiško razkropljeni narod Slovencev na Kranjskim, Štajerskim, Primorskim in Koroškim kakor jeden narod v eno karljestvo z imenom Slovenja zedini in da ima za-se svoj deželni zbor« • 2. Enakopravnost slovenščine • »da bi se slovenski jezik u šole in u kanclije uvedel« • »da ima slovenski jezik v Sloveniji popolnoma tiste pravice, ktere ima nemški jezik v nemških deželah, da bode tedaj naši volji priušeno, kdaj in kako hočemo slovenski jezik v šole in pisarnice upeljati; • 3. NE! ideji velike Nemčije (ne se udeležiti volitev za frankfurtsko konstituanto) • » da se Slovenija z nemško zvezo ne zjedini« • »da bode naša Slovenija obstojnji del austrijanskega in ne nemškiga cesarstva; mi nočemo, da bi bila naša dežela pri nemškimu zboru namestvana, le tiste postave nas bodo vezale, ktere nam bode cesar z našimi poročnimi dal«;

12. Ustava 1849: • 5. čl. Vse etnične skupnosti (Volksstämme) so enakopravne in vsaka ima nedotakljivo pravico do ohranitve in skrbi za svojo narodnost in jezik. • 23. čl. Za vsa ljudstva v cesarstvu (alle Völker des Reiches) obstaja le splošno veljavno avstrijsko državljanstvo (allgemeines österreichisches Reichsbürgerrecht). • Državni osnovni (temeljni) zakon z dne 21. 12. 1867:o splošnih pravicah državljanov za kraljevine in dežele zastopane v državnem zboru. • 19. čl. Vsa narodna plemena v državi so enakopravna in vsako pleme ima nepovredljivo pravico, svojo narodnost in svoj jezik čuvati in gojiti. • Enakopravnost vseh deželnih jezikov v šoli, v uradu in v javnem življenju priznava se od strani države. • V deželah, v katerih stanuje več narodnih plemen, naj bodo javna učilišča napravljena tako, da se vsakemu teh plemen dado potrebni pomočki za izomiko v svojem jeziku, a da ne bode nikomur sila naučiti se katerega drugega deželnega jezika.

13. Interpretativne določbe k ad. 19. čl. o v deželah 'navadnih' oz. običajnih jezikih!: • 43. Italijanski jezik je v Dalmaciji deželni navadni jezik. (D. s. 24. 20 1896) • 44. Za občino Trst velja slovenščina kot v deželi navaden jezik. (D.s. 28.4. 1897) • 45. Nemški jezik je v Pragi v deželi navaden jezik. (D.s. 10.1. 1898) • 47. V smislu državnih osnovnih zakonov je vsak avstrijski državljan opravičen vlagati spise v jeziku, kateri je v tisti deželi navaden in zahtevati, da se te vloge praviloma rešujejo. (D.s. 18.1. 1898) • 48. Istotako sme vsak avstrijski državljan zahtevati, da mu da oblastev rešitev vloge v istem v deželi navadnem jeziku, v katerem je vloga spisana; (D.s. 18.1. 1888) • 50. Pri vseh uradih v državnem zboru zastopanih kronovin in dežel se morajo vzprejemati vloge v vsakem v deželi navadnem jeziku. Ta obveznost veže tudi občinske urade brez razlike, se-li vloga tiče lastnega ali izročenega področja. Pri vprašanju, mora-li urad sprejeti vlogov dotičnem jeziku, ni merodajno, je li vlagatelj tega jezika vešč, marveč je-li dotičen jezik v deželi navaden.

14. Jezikovni zemljevid Habsburške monarhije(pred 1918);zemljevid iz priloge k F. Zwitter, Nacionalni problemi v Habsburški monarhiji. Slovenska matica: Ljubljana, 1962; barve in dopolnitev legende K.Š.

15. Države naslednice (1918)

16. I. Jezikovni zemljevid Habsburške monarhije zemljevid iz priloge k F. Zwitter, Nacionalni problemi v Habsburški monarhiji. Slovenska matica: Ljubljana, 1962; barve in dopolnitev legende K.Š. II. Države naslednice (po 1918)