420 likes | 666 Views
Grafi - drevesa. Grafi. Enostaven graf G=(V,E) V = VG ={1,2,3,4} – vozlišča E = EG = {a,b,c,d,e} – povezave Povezava a ima krajišči 1 in 2. Vozlišči 1 in 2 sta sosedni: 1 ~ 2. a. 1. 2. c. b. d. e. 3. 4. Valence vozlišč. G=(V,E) VG ={1,2,3,4} EG = {a,b,c,d,e}
E N D
Grafi • Enostaven graf G=(V,E) • V = VG ={1,2,3,4} – vozlišča • E = EG = {a,b,c,d,e} – povezave • Povezava a ima krajišči 1 in 2. Vozlišči 1 in 2 sta sosedni: 1 ~ 2. a 1 2 c b d e 3 4
Valence vozlišč • G=(V,E) • VG ={1,2,3,4} • EG = {a,b,c,d,e} • Število sosedov (oz. Število povezav, ki izhajajo iz vozlišča v je valenca ali stopnja vozlišča: deg(v). • deg(1) = deg(4) = 3, deg(2) = deg(3) = 2. a 1 2 c b d e 3 4
Lema o rokovanju • V poljubnem grafu G=(V,E) velja, da je dvojno število povezav enako vsoti valenc vozlišč grafa: • V dokazu uporabimo računovodsko pravilo v incidenčni matriki grafa.
Cikel Cn na n vozliščih. V – oglišča n-kotnika E – robovi • |V|=n • |E|=n 1 2 3 4 C4
1 2 3 4 Pot Pn na n vozliščih. V – oglišča lomljenke (ali pa delilne točke intervala) E – odseki Krajišči lomljenke imenujemo tudi krajišči poti. Na sliki sta krajišči poti 1 in 4. • |V|=n • |E|=n-1 P4 1 2 3 4
Polni graf Kn na n vozliščih. V – oglišča n-kotnika E – robovi in diagonale • |V|=n • |E|=n(n-1)/2 1 2 3 4 K4
Polni dvodelni graf Kn,m na n+m vozliščih. V = U1 U2 , |U1| = m, |U2 | = n. E = U1 U2 • |V|=n + m • |E|=n m 1 2 3 4 K2,2
Kocke • (Hiper)kocka razsežnosti n je graf Qn, ki ima: • VQn = {0,1}n. • u ~ v, če se vektorja ločita natančno v eni koordinati. • |VQn| = 2n • |EQn| = n 2n-1
Incidenčna matrika M(G). • Grafu G=(V,E) lahko priredimo pravokotno matriko M=M(G) z |V| vrsticami in |E| stolpci takole: { 1 ... v je krajišče povezave e Mv,e = 0 sicer
Zgled incidenčne matrike • G=(V,E) • VG ={1,2,3,4} • EG = {a,b,c,d,e} MG = a 1 2 c b d e 3 4
Invariante grafov • Znano je, da lahko matematičnim objektom prirejamo števila. Npr.: Matriki priredimo determinanto, polinomu stopnjo, prostoru razsežnost, vektorju dolžino, itd. • Obstaja veliko načinov, kako grafu priredimo število. Takemu številu običajno rečemo invarianta grafa. Lahko bi rekli, da je glavna tema teorije grafov študij grafnih invariant.
Izomorfizmi in invariante grafov Izomorfizems(G) = H je bijektivna preslikava, ki slika vozlišča v vozlišča: in ohranja sosednost: • u ~ v natanko tedaj, ko je s(u)~s(v). Invarianta grafa, je lastnost grafa, (običajno je to število), ki se ohranja pri izomorfizmu grafov.
Naloga o izomorfizmu B A Poišči izomorfizem med grafoma A in B ter med grafoma C in D. D C
Matrika sosednosti A(G). • Grafu G=(V,E) z V={1,2,3,...,n} lahko priredimo matriko A=A(G) takole: { 1 ... i ~ j Ai,j = 0 sicer
Zgled matrike sosednosti • G=(V,E) • VG ={1,2,3,4} • EG = {a,b,c,d,e} AG = a 1 2 c b d e 3 4
Matrika sosednosti ni invarianta • Matrika sosednosti ni invarianta, ker je odvisna od vrstnega reda oz. oštevilčenja vozlišč. • Tudi incidenčna matrika ni invarianta.
Podgrafi • Graf H=(U,F) je podgraf grafa G=(V,E), če je U podmnožica V in je E podmnožica F. • Pozor! Pri tem je pomembno, da je (U,F) res graf! Vsaka izbira podmnožic U in F v splošnem ne določa grafa. Za vsako izbrano povezavo moramo izbrati tudi njeni krajišči.
Zgled podgrafov • G=(V,E) • VG ={1,2,3,4} • EG = {a,b,c,d,e} Naj bodo: U = {1,2,3}, W = {2,3,4}, F = {b}, P = {a,d}. Tedaj sta (U,P) in (W,F) podgrafa, (U,F) in (W,P) pa ne. a 1 2 c b d e 3 4
Povezani grafi • Na množici vozlišč grafa G vpeljemo ekvivalenčno relacijo takole: u @ v, če in samo če obstaja podgraf, izomorfen poti, ki ima u in v za krajišči. • Graf G je povezan, če ima ekvivalenčna relacija @ en sam ekvivalenčni razred..
Povezanost grafov - praksa • Graf je povezan, če lahko njegov “model” iz kroglic in vrvic zgrabimo za poljubno kroglico, potresemo in nič ne pade na tla. (Pri tem seveda “vozlanja” vrvic ne priznamo!)
Drevo • Drevo je povezan graf brez cikla. • Obstaja več karakterizacij dreves. Npr.: • Drevo je povezan graf z n vozlišči in n-1 povezavami. • Drevo je povezan graf, ki ni več povezan, če mu odstranimo poljubno povezavo.
Vpeti podgraf • Če za podgraf H=(U,F) grafa G(V,E) velja U = V, pravimo, da je H vpet podgraf grafa G.
Vpete poti in cikli • Vpeto pot v grafu imenujemo hamiltonova pot, vpet cikel pa hamiltonov cikel. • Izkaže se, da je ugotavljanje, ali ima graf hamiltonovo pot ali hamiltonov cikel, eden od računsko zahtevnih problemov (NP-poln).
Vpeto drevo • Vsak povezan graf ima vpeto drevo. • Za končne grafe lahko to pokažemo hitro. [Dokler ne dobimo drevesa, odstranjujemo primerne povezave]. • Za neskončne grafe pa to ni izrek ampak je dejstvo, ekvivalentno aksiomu izbire.
Koliko vpetih dreves ima polni graf? • Na desni strani vidimo, da ima npr. K3 tri vpeta drevesa! • Naj t(Kn) označuje število vpetih dreves polnega grafa. • Izrek: t(Kn) = nn-2 • Dokaz: Pravilo enakosti: Prüferjev kod!
Osnovni principi (pravila) kombinatorike • Pravilo vsote • Pravilo produkta • Pravilo enakosti • Računovodsko pravilo • Dirichletovo pravilo • Metoda odlikovanega elementa • Pravilo matematične indukcije
Pravilo vsote • Moč disjunktne unije množic je enaka vsoti moči obeh množic.
Uporaba pravila vsote • Število poti od rdečega do sivega oglišča nad rumenim trikotnikom izračunamo tako, da ob vsakem križišču zapišemo, na koliko načinov ga lahko dosežemo, če začnemo v sivem vozlišču.(npr. 2+3=5) 1 5 14 28 42 42 1 4 9 14 14 1 3 5 5 1 2 2 1 1 1
Pravilo produkta • Moč kartezičnega produkta množic je enaka produktu moči obeh faktorjev.
Uporaba pravila produkta • Zgled: Koliko števil lahko pokaže trimestni semafor, če vedno sveti na vsakem mestu eden od znakov +,-, 0,1,2,3,4,5,6,7,8,9. • Po pravilu produkta: 12 x 12 x 12.
Pravilo enakosti • Množici sta enako močni, če in samo če obstaja med njima bijekcija.
Uporaba pravila enakosti • Zanimajo nas oklepajni izrazi: • () • ()() • (()) • (()())()((()())()) • Število oklepajnih izrazov s 5 pari oklepajev je enako številu poti od rdeče do sive točke nad rumenim trikotnikom. (()())(())
Zgled uporabe pravil • Moč potenčne množice je |P(A)| = 2|A|. • Dokaz: • Pokažemo bijekcijo med podmnožicami X množice A in karakterističnimi vektorji c(X). [Pravilo enakosti]. • Preštejemo vse |A|-razsežne dvojiške vektorje. [Pravilo produkta].
Računovodsko pravilo • Vsota elementov pravokotne matrike je enaka vsoti vsot po stolpcih in vsoti vsot po vrsticah.
Dirichletovo pravilo • Če v n predalov pospravimo n+1 predmetov, tedaj obstaja vsaj en predal, v katerem sta vsaj dva predmeta.
Zgled uporabe Dirichletovega pravila • V predalu imamo tri pare enakih rokavic. Koliko rokavic moramo potegniti iz predala, da bomo zagotovo med njimi imeli par? • V predalu imamo tri pare črnih in tri pare modrih nogavic. Koliko nogavic moramo potegniti iz predala, da bomo imeli zagotovo par enakobarvnih nogavic?
Igra Sim • Igralca povezujeta 6 izbranih točk v ravnini z raznobarvnima svinčnikoma. Igro izgubi tisti, ki nariše trikotnik svoje barve. Dokaži, da v igri ni možen neodločen izid.
Metoda odlikovanega elementa • Naj bo A končna množica, x 2 A odlikovani element in A družina podmnožic množice A. Naj bo P(X,x) predikat, ki povezuje X µ A in x. Naj bo • A(x) = {X µ A| P(X,x)} • A – x := A \ A(x) • Po pravilu vsote je: • |A| = |A(x)| [ |A – x|
Zgled uporabe metode odlikovanega elementa • Naj f(A)=f(n) označuje moč potenčne množice množice A, |A|=n. Naj bo x odlikovani element. • Podmnožice, ki vsebujejo x lahko primerjamo z vsemi podmnožicami, ki x ne vsebujejo. Zato je • f(n) = f(n-1) + f(n-1) = 2f(n-1). • Velja tudi f(0) = 1. • Od tod dobimo f(1) = 2, f(2) = 4, f(3) = 8, in uganemo f(n) = 2n.
Pravilo matematične indukcije • Naj bo P lastnost naravnih števil. Radi bi dokazali, da P velja za vsa naravna števila. • (I) Baza indukcije. P(1). • (II) Indukcijski korak: P(n) ) P(n+1). • Če dokažemo oba dela (I) in (II), trditev P velja za vsa naravna števila. • Opomba: Obstaja več različic indukcije. Npr. baza je lahko P(0) ali kakšna druga majhna vrednost P(d). Pri indukcijskem koraku lahko upoštevamo ob P(n) tudi P(n-1),...
Uporaba matematične indukcije • Radi bi dokazali, da je f(n) = 2n. • Baza indukcije: f(0) = 1 = 20 . • Indukcijski korak; • f(n+1) = 2f(n) = 2 2n = 2n+1.