Vsebina predavanja

1. Stik z bolnikom – seminarska naloga Prim.prof.dr. Marko Kolšek, dr.med.Prim.doc.dr. Davorina Petek, dr. med.Prim.doc.dr. Danica Rotar Pavlič, dr.med. Katedra za družinsko medicinoMedicinska fakultetaUniverza v Ljubljani

2. Vsebina predavanja • Uvod (teoretična izhodišča) predmeta • Namen in cilji seminarske naloge • Vsebina seminarske naloge • Obveznosti

3. Stik z bolnikom – ključni del oskrbe bolnika • Stik z bolnikom predstavlja izjemno pomembno dejanje, ki ga zdravnik in drugi zdravstveni sodelavci zagotovijo bolniku. • Doživljanje bolezni je pomembna življenjska izkušnja. • V takšnem obdobju bolnik razmišlja o sebi, o odnosih do bližnjih, hkrati čuti odzive bližnjih do njegove bolezni. • Za to zdravnik in drugi zdravstveni sodelavci bolniku in svojcem stojijo ob strani, odgovarjajo na zastavljena vprašanja in v proces zdravljenja poleg klasičnega biomedicinskega pristopa vnesejo primerno človeško, socialno in psihološkorazsežnost- k bolniku usmerjen pristop.

4. Kaj pomeni: „k bolniku usmerjen pristop“? stališča pričakovanja bojazni prepričanja doživljanje življenjski pogoji način življenja Kaj je problem? Kaj je cilj?

5. Odzivi bolnika na bolezen V okviru stika z bolnikom želi zdravnik (študent) podpreti bolnika, ki se lahko sooča z naslednjimi odzivi na bolezen: • Upanje in zaupanje • Sprejemanje Kako se bolnik odziva na bolezen? • Zanikanje • Jeza • Zagrenjenost • Obžalovanje • Občutek kazni • Dvom • Strah in negotovost • Osamljenost • Izguba upanja Ustrezen pogovor je za mnoge ljudi podpora in vir moči za soočanje s takšnimi odzivi.

6. Pomen pogovora z bolnikom V okviru stika z bolnikom vključujemo tudi naslednje vsebine: • Cilji zdravljenja • Bolnikova stališča in skrbi, s katerimi se sooča • Samospoštovanje • Odkrivanje upanja • Odkrivanje vprašanj, ki so povezana z življenjem, boleznijo in morebitnim trpljenjem. Osnove: POGOVOR, ki vključuje: AKTIVNO POSLUŠANJE BESEDNA IN NEBESEDNA KOMUNIKACIJA EMPATIJA (razumevanje, strpnost, obzirnost, …) ČAS ?!(pozornost)

7. Elementi stika z bolnikom • Prispevanje, sodelovanje, vključevanje • Partnerstvo z bolnikom in osredotočenost k bolniku • Deljena moč in odgovornost • Osveščena izbira in skupno sprejemanje odločitev • Zaupanje bolnika • Avtonomija bolnika • Zadovoljstvo bolnika • Vloga svojcev • Zadovoljstvo zaposlenih v timu, ki dela z bolnikom • Izgorelost zdravstvenih delavcev • Izgorelost svojcev, negovalcev

8. Namen in cilji predmeta • Spoznavanje aktivnosti dnevnega življenja bolnika z omejitvami • Spoznavanje spremenjenega funkcioniranja v njegovem okolju. • Pogovor z bolnikom kot enakopravnim subjektom. • Negovanje bolnika.  • Strokovni tim • Refleksija: • Razumevanje spremenjenih zmožnosti. • Sprejemanje različnosti. • Upoštevanje bolnikovih prioritet. • Pomen soodločanja bolnika pri zdravljenju

9. Metode • Predavanja • Vaje ob bolniku na bolniškem oddelku • Vaje na bolnikovem domu • Seminar in predstavitve bolnikov • Razprava o predstavljenih bolnikih v skupini

10. Organizacija pouka • Skupna uvodna predavanja v semestru (za prve skupine 6.10.2014) • Študenti so razporejeni v skupine za delo na oddelku URI Soča • Razporeditev v skupine in urnik sta na spletni strani Katedre za FMR (http://www.mf.uni-lj.si/kfrm/2-letnik-medicine) • Za hišni obisk študent izbere mentorja iz seznama in se z njim dogovori za hišni obisk • za Skupino 16, ki ima vaje kot prva, so mentorji že določeni – seznam je na spletni strani Katedre za družinsko medicino (http://www.mf.uni-lj.si/kdm/drugi-letnik) • Seznam mentorjev za obisk študenta na bolnikovem domu je na spletni strani Katedre za družinsko medicino (http://www.mf.uni-lj.si/kdm/drugi-letnik ) • Do roka (PREDzadnji dan vaj), je potrebno napisati in po elektronski pošti oddati seminar in ppt predstavitev

11. Namen in cilji seminarja • čim bolj celovito poznavanje stanja, v katerem se znajde bolnik • njegovo doživljanje ob tem • vživljanje v bolnika - empatija • pridobivanje veščin za čim bolj učinkovito in dobro sporazumevanje. • pomen medsebojnih odnosov med bolnikom in zdravnikom ter celotnim zdravnikovim timom

12. Osnovna izhodišča pristopa v okviru seminarske naloge Osnova stika z bolnikom in priprave seminarske naloge so: • aktivno poslušanje • empatija • razumevanje in upoštevanje bolnikovih predstav, pogledov in potreb, brez vsiljevanja svojih razmišljanj, brez nestrpnosti. Bolnika v pogovoru ne smemo privesti v nelagoden položaj. Če v pogovoru bolnik pokaže nelagodje ali nezadovoljstvo, je treba napraviti »korak nazaj« in prilagoditi način pogovora. V ospredju morajo biti potrebe bolnika, ne potrebe in želje študenta.

13. Kaj mora študent v okviru dela z bolnikom ugotoviti in predstaviti (1)? • Študent na podlagi praktičnega dela in pogovorov z bolnikoma in člani tima pripravi seminar/esej o celoviti obravnavi dveh bolnikov. • Enega bolnika določijo na URI Soča. • Drugega bolnika mu dodeli mentor – zdravnik družinske medicine; bolnika študent obišče na bolnikovem domu (hišni obisk) • Študent 1 - 2x obišče bolnika na domu. • Lahko ga obišče skupaj z mentorjem ali po dogovoru mentorja s patronažno sestro.

14. Kaj mora študent v okviru pogovora z bolnikom ugotoviti in predstaviti (2)? • Vzrok za sprejem bolnika v URI Soča • Zdravstvene probleme bolnika • Funkcionalno stanje bolnika • Psihosocialne težave bolnika • Sprejemanje omejitev • Pričakovanja bolnika • Vlogo bolnikovih svojcev • Zadovoljstvo bolnika • Vloga članov tima, ki sodelujejo v rehabilitaciji (zdravljenju) • Laična pomoč

15. Kaj mora študent v okviru obiska na domu ugotoviti in predstaviti (3)? • Pogovor z bolnikom • Pogovor z bolnikovimi svojci • kako mu nudijo pomoč, kako so pri tem organizirani in kakšno pomoč potrebuje • kaj svojci opažajo v bolnikovem stanju, počutju in doživljanju bolezni • kaj so po mišljenju svojcev največje težave bolnika in kako bi se jih lahko obravnavalo ali razrešilo • znaki izgorelosti negovalca?? • Pogovor najmanj z enim članom širšega zdravnikovega tima (zdravnik, patronažna sestra, socialni delavec CSD, negovalec – oskrbovalec, fizioterapevt, delovni terapevt)

16. Pogovor s člani širšega zdravnikovega tima • njihovo mnenje o bolniku, kako doživlja in se sooča z boleznijo, kakšne so težave pri zdravstveni oskrbi, kako bolnik sodeluje pri svojem zdravljenju. • katera so področja, kjer pomoč dobro deluje in pomanjkljivosti v oskrbi • kakšen odnos imajo z bolnikom (bolnik se jim zdi zadovoljen, ima nerealna pričakovanja, je pasiven…)

17. V nalogi študent predstavi: • širši kontekst bolnika in njegove bolezni – celostni pristop • bolnikovo doživljanje bolezni • kritično mora presoditi ovire oz. omejitve, s katerimi se srečuje bolnik in predlagati možnosti za nadaljnjo obravnavo – spremljanje • razvidna naj bo vloga posameznih članov širšega tima • kako poteka sodelovanje med posameznimi člani tima • študent izpostavi svoje doživljanje analize bolnikovega stanja in sintezo svoje izkušnje z vaj na URI Soča ter s terenskih vaj • Seminarska naloga naj obsega 3 do 4 tipkane strani (Times New Roman, velikost črk 12, razmik 1,15; standardni robovi).

18. Navodila za seminar in protokol za obravnavo bolnika Na spletni strani Katedre za družinsko medicino: http://www.mf.uni-lj.si/kdm/drugi-letnik

19. Za hišni obisk se dogovorite sami (izjema Skupina 16) • S spletne strani Katedre za DM natisnite „Izjavo o varovanju osebnih podatkov” in jo podpisano oddajte ob predstavitvi seminarjev. • Po obisku vam mentor podpiše evidenčni list, ki si ga natisnete s spletne strani Katedre za družinsko medicino (KDM) • Seznam mentorjev najdete na spletni strani KDM, izjemoma lahko izberete tudi mentorja – zdravnika splošne/družinske medicine, ki ga trenutno ni na seznamu, ki je dobro seznanjen s cilji predmeta Stik z bolnikom in pozna navodila za pripravo seminarja študenta. • Biti mora zdravnik družinske(splošne) medicine. • Izberite mentorja iz domačega kraja, Ljubljančani lahko iz Ljubljane, lahko pa tudi od drugod. • To naredite čimprej!

20. Rok oddaje seminarske naloge Seminar skupaj s ppt predstavitvijo mora študent pravočasno poslati na vse navedene elektronske naslove (najkasneje do en dan pred predstavitvijo seminarjev) : • metka.moharic@ir-rs.si • davorina.petek@gmail.com • E-NASLOV VODJE SEMINARJA

21. Predstavitev seminarja • Seminar predstavi študent pred svojo skupino. • Vsak študent ima za predstavitev seminarske naloge na voljo 8-10 minut (predstavi ključne elemente iz naloge in pridobljeno znanje oz. izkušnje – kaj sem se naučil). • 2 – 3- minute je namenjenih razpravi, v kateri sodelujejo drugi študenti iz skupine ter učitelji predmeta. • Ppt predstavitev naj bo kratka, pregledna, povedna, bolj opomnik študentu

22. Zaključek - pasti sporazumevanja Neizogibno je, da vmnožici gibov, besed indrobnih pripetljajev, kiizpolnjujejo pogovor,mimogrede prezremoprav tiste, za katerimi seskriva resnica, ki joslutimo in iščemo naslepo srečo, medtem kose nasprotno ustavimopri tistih, za katerimi niničesar. • Marcel Proust: V Swannovem svetu

23. Zaključek – pozitivni odnosi Pozitivni odnosi med bolniki in njihovimi svojci, zdravniki in zdravstvenimi delavci ter osebjem, ki zagotavlja oskrbo, je vedno v vsestransko korist in ključnega pomena.