260 likes | 483 Views
Oskrba z zemeljskim plinom v Sloveniji » karakteristike, problematika in razvoj« GEOPLIN, d.o.o. Ljubljana Franc Cimerman. Vsebina. Zemeljski plin v EU v svetu Razvoj in doseženo stanje prenosnega plinovodnega omrežja Tržni položaj zemeljskega plina v Sloveniji
E N D
Oskrba z zemeljskim plinomv Sloveniji» karakteristike, problematika in razvoj«GEOPLIN, d.o.o. Ljubljana Franc Cimerman Dan energetike, Celje, 20.05.2004
Vsebina • Zemeljski plin v EU v svetu • Razvoj in doseženo stanje prenosnega plinovodnega omrežja • Tržni položaj zemeljskega plina v Sloveniji • Zagotavljanje povečanega obsega oskrbe z zemeljskim plinom • Zanesljivost oskrbe • Nacionalni energetski program • Razvoj plinovodnega sistema v Sloveniji • Zaključki Dan energetike, Celje, 20.05.2004 Slika 1
1. Zemeljski plin v svetu – rezerve in proizvodnja (2002) • Dokazane rezerve (2002)177.000 mrd m3 • Komercialna proizvodnja 2002 2.618 mrd m3 Dokazane rezerve pri porabi v letu 2002 zadoščajo za 68 let. Od 1970 dalje se je proizvodnja povečala za 2,5 krat, dokazane rezerve pa za 4,5 krat. • Mednarodna trgovina • Po plinovodih 552 mrd m3 • LNG 152 mrd m3 Skupaj 704 mrd m3 • Rusija 190 mrd m3 • Alžirija 60 mrd m3 • Poraba v EU 361 mrd m3 Dan energetike, Celje, 20.05.2004 Slika 2
Predvidena rast porabe zemeljskega plina v svetu (v mrd m3) Vir: IEA statistics 2003 Dan energetike, Celje, 20.05.2004 Slika 3
2. Razvoj in doseženo stanje prenosnega plinovodnega omrežja • Izgradnja hrbtenice prenosnega plinovodnega omrežja – do 1978, • Začetek oskrbe z zemeljskim plinom – 1978, • Razvoj prenosnega plinovodnega omrežja – do 2002, • Razvoj kapacitet plinovodnega omrežja v skladu z izraženimi potrebami slovenskega trga, • Nizko ugotovljene potrebne po kapacitetah prenosnega plinovodnega omrežja in po količinah zemeljskega plina za potrebe proizvodnje elektrike do leta 2003, • Visoko ugotovljene bodoče potrebe po zemeljskem plinu za proizvodnjo elektrike – 2003. Dan energetike, Celje, 20.05.2004 Slika 4
UVOZ IZ AVSTRIJE UVOZ IZ RUSIJE MADŽARSKA DOBAVA IZ SKLADIŠČA AVSTRIJA ITALIJA TRANSPORT ZA HRVAŠKO DOBAVA IZ SKLADIŠČA PLINOVODI : 960 KM KOMPRESORSKE POSTAJE : 1 ŠTEVILO ZAPOSLENIH : 149 JADRANSKO MORJE HRVAŠKA Slovenski plinovodni sistem Dan energetike, Celje, 20.05.2004 Slika 5
Viri zemeljskega plina za Evropo Dan energetike, Celje, 20.05.2004 Slika 6
Viri zemeljskega plina in transportne potido Slovenije TMPC Dan energetike, Celje, 20.05.2004 Slika 7
3. Tržni položaj zemeljskega plina v Sloveniji • Minulo obdobje: • vpliv alternativnih goriv (papirnice, široka potrošnja, metalurgija,…), • vpliv možnosti trženja proizvodov (metanol, papir,...), • vpliv cen elektrike do leta 2003, • poraba zemeljskega plina v Sloveniji od 1978 do 2003, • 13% primarne energije v Sloveniji, • 45% končne energije v industriji Slovenije. • Prihodnje obdobje: • plinska direktiva, • konkurenčna tekoča goriva, • Kyoto Protokol, • vpliv možnosti trženja proizvodov (metanol, ...), • vpliv močnih evropskih energetskih podjetji – globalizacija. Dan energetike, Celje, 20.05.2004 Slika 8
Prodaja zemeljskega plina vSloveniji 1978 - 2003 mill m3 Dan energetike, Celje, 20.05.2004 Slika 9
Struktura porabe zemeljskega plina v Sloveniji - 2003 Dan energetike, Celje, 20.05.2004 Slika 10
Razhajanja pri odpiranju trgov zemeljskega plina Tržna realnost: • povečani riziki, • potrebe po večjem obsegu, • utrditev tržnega položaja, • večja tržna moč, • visoka donosnost. Cilji: • konkurenca, • fleksibilnost, • učinkovitost, • nižje cene, • zanesljivost oskrbe. Posledica –razvoj: • globalizacija, • vedno manj neodvisnih ponudnikov plina, • vprašljiv efekt nizkih cen, • zanesljiva oskrba. Dan energetike, Celje, 20.05.2004 Slika 11
4. Zagotavljanje povečanega obsega oskrbe z zemeljskim plinom • povečanje kapacitet prenosnega plinovodnega omrežja, • optimalna organizacijska prilagoditev zahtevam plinske direktive, • zagotovitev plina pri glavnih dobaviteljih, • zakup transportnih kapacitet do slovenske meje, • dolgoročni pogodbeni odnosi. Dan energetike, Celje, 20.05.2004 Slika 12
Nadaljnji razvoj prenosnega plinovodnega omrežja • gradnja vzporednih plinovodov, • gradnja plinovodov do novih odjemalcev, • gradnja kompresorskih postaj. Dan energetike, Celje, 20.05.2004 Slika 13
5. Zanesljivost oskrbe • dosedanji način sodelovanja med dobavitelji in odjemalci – dosežena visoka stopnja zanesljivosti oskrbe, v oskrbi na debelo in v oskrbi na drobno, • dolgoročni pogodbeni odnosi kot temelj zanesljivosti oskrbe tudi v pogojih odprtih plinskih trgov, • napačno sklepanje, da se je rizikom mogoče izogniti brez vpliva na zanesljivost oskrbe, • potrebni so finančno dovolj močni in izkušeni dobavitelji, • neposredna odvisnost zanesljivosti oskrbe od dobavitelja in kvalitete pogodbenih odnosov med dobaviteljem in odjemalcem. Dan energetike, Celje, 20.05.2004 Slika 14
6. Nacionalni energetski program • Cilji: • veliko povečanje rabe zemeljskega plina za proizvodnjo elektrike, • nadaljnja intenzivna rast rabe zemeljskega plina v široki potrošnji, • le manjše povečanje porabe zemeljskega plina v industriji, • diverzifikacija nabavnih virov. Dan energetike, Celje, 20.05.2004 Slika 15
Načrtovana rast zemeljskega plina v Sloveniji NEP v mio m3 Vir: NEP 2003 Dan energetike, Celje, 20.05.2004 Slika 16
Struktura porabe zemeljskega plina v Sloveniji NEP(v mio m3) Dan energetike, Celje, 20.05.2004 Vir: NEP 2003 Slika 17
7. Razvoj plinovodnega sistema v Sloveniji Strategija prostorskega razvoja Slovenije • najvišji akt prostorskega planiranja v Sloveniji • koncept policentričnega gospodarskega in poselitvenega razvoja države • okoljevarstvene, obratovalno - tehnološke in ekonomske zahteve • usklajeni in dopolnjujoči energetski sistemi Dan energetike, Celje, 20.05.2004 Slika 18
Pregled idej o načrtovanih termoenergetskih objektih: el. moč MWodjem zemeljskega plina mio m3/leto * • Kidričevo 250 - 500 360 - 710 • Lendava 480 680 • Brestanica 60 90 • Šoštanj 50 - 220 70 - 330 • Trbovlje 230 330 • Ljubljana 70 - 140 100 - 200 • Štore 200 290 • Ravne 200 290 • Jesenice 200 290 Skupaj dodatno 1.740 - 2.230 2.500 - 3.170 *ocena za 7.000 obratovalnih ur letno (80% časa) Sedanja poraba v SLO- 20031.100 Dan energetike, Celje, 20.05.2004 Slika 19
Koncept naložb v glavne prenosne plinovodne objekte • Kompresorske postaje • novogradnja na lokaciji Ajdovščina • razširitev obstoječe kompresorske postaje v Kidričevem • Prenosni plinovodi skupna dolžina248 km • M1/1 dolžine 58 km, gradnja v več fazah • M2/1 dolžine 107 km, gradnja v več fazah • M4A dolžine 83 km, gradnja v več fazah • Novi plinovodi • TEŠ • TET • R35 • obala Dan energetike, Celje, 20.05.2004 Slika 20
Koncept 20 letne projekcije možnih naložb v prenosne in tranzitne plinovodne objekte • Prenosni plinovodi - priključki • Bela Krajina, Brnik, Gorenje, Idrija, Lenart, Litija, Mirna, Mozirje, Slovenske Konjice, Šoštanj, Trojane - Hrastnik (podvojitev), Hrastnik - Radeče (plinovodna zanka), Kidričevo - Lendava (podvojitev), Radlje, TOM • Tranzitni plinovod • Lendava - Nova Gorica (Volta) Dan energetike, Celje, 20.05.2004 Slika 21
Zaključki • Povečanje pretočnih kapacitet prenosnega plinovodnega omrežja, • Finančna in organizacijska sposobnost realizirati potreben nadaljnji razvoj prenosnega plinovodnega omrežja, • Rokovno je realizacija odvisna od postopkov umeščanja novih plinovodov in kompresorskih postaj v prostor, • Zagotavljanje novih količin zemeljskega plina in odvisnost od razpoložljivih kapacitet plinovodov do slovenske meje, • Pravočasna sklenitev dobavnih pogodb za zagotovitev dobav zemeljskega plina za potrebe plinskih elektrarn in potrebe sedanjih kupcev po letu 2007. • Izbira dobaviteljev in zanesljivost oskrbe. Dan energetike, Celje, 20.05.2004 Slika 22
Hvala za vašo pozornost ! Dan energetike, Celje, 20.05.2004
Ukrepi za doseganje ciljev • povečanje kapacitete prenosnega plinovodnega omrežja v skladu z odločitvami o povečani porabi zemeljskega plina, • povečanje pokritosti slovenskega prostora s prenosnim plinovodnim omrežjem ob upoštevanju racionalnosti vlaganj v infrastrukturo, • čimprejšnje sprejetje odločitev o dejanskem obsegu in lokaciji porabe zemeljskega plina za proizvodnjo elektrike, • zagotoviti-rezervirati trase za nove plinovode, • pravočasni zakup transportnih kapacitet do slovenske meje, • pravočasno sklepanje nabavnih pogodb, • vodenje ustrezne davčne politike, • koordinacija zahtev okolja in gradnje plinovodne infrastrukture, • iskanje najprimernejših poti za pridobivanje potrebnih soglasij in služnosti na zemljiščih. Dan energetike, Celje, 20.05.2004 Slika 25
Ovire na poti do ciljev • zastoj pri povečevanju transportnih poti, ki so pomembne za dobavo zemeljskega plina v Slovenijo – nejasni prihodnji ekonomski položaj dosedanji nosilcev oskrbe s plinom, • zahtevno umeščanje objektov v prostor, • drobljenje dejavnosti (plinska direktiva), • poenostavljena primerjava trga zemeljskega plina z drugimi trgi, • preveč izgubljenega časa do ugotovitve, da plinski trg neizogibno deluje z nekaterimi specifičnostmi, • nepravočasno planiranje – neupoštevanje specifičnosti, • dolgotrajno dogovarjanje – prepozno prevzemanje obveznosti, • neusklajene končne aktivnosti akterjev. Dan energetike, Celje, 20.05.2004 Slika 26