180 likes | 392 Views
Prehrana in telesna dejavnost za zdravje Strategija Republike Slovenije 2014-2023 dr. Marjeta Recek. 1. SREČANJE ŽUPANOV V OKVIRU MEDRESORSKE DELOVNE SKUPINE ZA IZVAJANJE CILJEV 5. MINISTRSKE KONFERENCE O OKOLJU IN ZDRAVJU SZO ZA EVROPO, Ljubljana, 9.10.2013. Vsebina predstavitve.
E N D
Prehrana in telesna dejavnost za zdravje Strategija Republike Slovenije 2014-2023dr. Marjeta Recek 1. SREČANJE ŽUPANOV V OKVIRU MEDRESORSKE DELOVNE SKUPINE ZA IZVAJANJE CILJEV 5. MINISTRSKE KONFERENCE O OKOLJU IN ZDRAVJU SZO ZA EVROPO, Ljubljana, 9.10.2013
Vsebina predstavitve • Nepravilno prehranjevanje in pomanjkanje telesne dejavnosti • Prehranska politika 2005-2010-ključni dosežki • Nove strategija 2014-2023 Prehrana in telesna dejavnost -ključni izzivi • Prioritetna področja strategije • Izzivi za lokalno skupnost
Nepravilno prehranjevanje in pomanjkanje telesne dejavnosti debelost kronične nenalezljive bolezni prezgodnje smrti • OSNOVNI RAZLOG za prekomerno težo in debelost je energijsko neravnovesje. VNOS ENERGIJE > PORABA ENERGIJE • Problematična je predvsem energijsko gosta hrana • (↑ maščob, soli, enostavnih sladkorjev) in hranilno revna hrana (↓ vitaminov, mineralov in mikrohranil), • Problem povečuje tudi zmanjšana telesna dejavnost (sedeče delo, transport na delo in urbanizacija)
Epidemija debelosti • Svetovna razsežnost: - od leta 1980 debelost več kot podvojila. - 43 milijonov otrok starih do 5 let ima prekomerno težo (leto 2010) • V preteklosti: debelost značilna za razviti svet, se vse bolj pojavlja v razvijajočem se in nerazvitem svetu, predvsem v urbanem okolju. • Prekomerna teža in debelost predstavljata peti vodilni dejavnik za umrljivost
Vpliv socialno-ekonomskega položaja • Prehranski in gibalni dejavniki tveganja so najpogostejši v skupini ljudi z nižjim socialno ekonomskim položajem. • Ekonomsko šibkejše družine težje za zdravje ugodno hrano, cenovno težko dostopne športne dejavnosti izven šole • Raziskava (HBSC 2010)-otroci iz ekonomsko šibkejših družin: • manj pogosto redno zajtrkujejo, uživajo manj sadja in zelenjave • manj pogosto so intenzivno telesno dejavni in dejavni vse dni v tednu
Ključni dosežki pretekle strategije • uspešni pri ustvarjanju različnih orodij, kot so smernice- pomagajo načrtovati zdravo in uravnoteženo prehrano, (sprejem prehranskih smernic in navodil:otroci, dijaki, študentje, delavci, bolniki, starostniki; sprejem prehranskih priporočil za vnos hranil) • uspešno medsektorsko povezovanje: kmetijstvo, šolstvo, družina in socialne zadeve (shema šolskega sadja, zakonodaja na področju prehrane otrok in študentov,…) • ozaveščanje prebivalcev o pomenu prehrane za zdravje (medijske kampanje, sodelovanje z NVO)
VARNOST IN KAKOVOST HRANE TER LOKALNO TRAJNOSTNA OSKRBA Z NJO • Povečana stalna ponudba zdravju koristne hrane, dostopna za vse skupine prebivalcev • Promocija lokalnih in mestnih tržnic ter drugih oblik ponudbe
VARNOST IN KAKOVOST HRANE TER LOKALNO TRAJNOSTNA OSKRBA Z NJO • Povečana ponudba in povpraševanje po kakovostni lokalno pridelani in predelani hrani: • Opredelitev lokalne trajnostne oskrbe kot razvojne usmeritve na nivoju države in lokalnih skupnosti • Vzpostavitev pogojev ter spodbud za večjo konkurenčnost lokalno trajnostne pridelave in predelave hrane s povezovanjem pridelovalcev in partnerskim kmetovanjem
VARNOST IN KAKOVOST HRANE TER LOKALNO TRAJNOSTNA OSKRBA Z NJO • Povečana lokalno trajnostna oskrba gospodinjstev in javnih ustanov proračunskih uporabnikov, ki zagotavljajo prehrano: • Zmanjšanje administrativnih in drugih ovir pri lokalni trajnostni oskrbi s hrano • Vzpostavitev sistema naročanja na področju prehrane pri proračunskih uporabnikih, ki bo dal prednost lokalni trajnostni preskrbi
OKOLJA, KI SPODBUJAJO TELESNO DEJAVNOST ZA ZDRAVJE • Ohranjanje in vzpostavljanje vzgojno izobraževalnih, delovnih, lokalnih in drugih okolij • Ohranitev oziroma nadgradnja sistemov za spodbujanje telesne dejavnosti za zdravje v vzgojno izobraževalnih in delovnih okoljih, s povezovanjem vseh pristojnih služb (šole, ki nudijo brezplačno vodeno vsakodnevno dejavnost, imajo organiziran aktiven prihod peš, s kolesom, rolerji)
OKOLJA, KI SPODBUJAJO TELESNO DEJAVNOST ZA ZDRAVJE • Cenovna dostopnost zdravih izbir in vzpostavitev programov brezplačne vadbe • Vzpostavitev brezplačne rekreacije in telesne vadbe v lokalni skupnosti
OKOLJA, KI SPODBUJAJO TELESNO DEJAVNOST ZA ZDRAVJE • Varna in aktivna mobilnost vseh udeležencev v prometu • Umestitev pogojev za aktivno mobilnost v prostorske plane