O stvareh, ki jih ljudje ne izrečemo

1. O stvareh, ki jih ljudje ne izrečemo Simon Krek Amebis, d.o.o., Kamnik Institut Jožef Stefan

2. posamično jezikovno dejanje Kaj vemo? opis zbirka povzemanje jezikovnih dejanj

3. Willard Van Orman Quine • Različni ljudje, ki zrastejo znotraj istega jezika so kot različni grmi, obrezani in oblikovani v identičen lik slona. Anatomski detajli vej in vejic izpolnjujejo slonovsko obliko na različen način od grma do grma, forma, vidna navzven, pa je enaka.

4. Patrick Hanks • Jezik je sestavljen iz enot in struktur, ki jih aktivira jezikovna dejavnost ljudi. Enote na ravni besede ali, natančneje rečeno, na ravni leksema prisilijo v akcijo govorci ali pisci, ki želijo ustvarjati pomen. Če torej pomen obravnavamo kot dogodek, ne pa kot objekt, bo to prineslo s sabo bolj ustrezen opis dinamične narave jezika.

5. Ronald W. Langacker • Končni cilj jezikoslovnega opisa je na kognitivno realističen način opredeliti tiste strukture in zmožnosti, ki sestavljajo govorčevo dojemanje jezikovnih konvencij. Govorčevo védenje je proceduralno, ne deklarativno, ponotranjena slovnica, ki zastopa to védenje, pa je strukturiran nabor konvencionalnih jezikovnih enot.

6. Dwight LeMerton Bolinger • Slovarji ne definirajo, temveč pomagajo ljudem razumeti pomen. Če upoštevamo ta namen, je najpomembnejša naloga slovarja ustvariti niz namigov in asociacij, ki bodo povezale znano z neznanim.

7. Teze I • “pomen” posameznih besed/leksemov se razlikuje od govorca do govorca glede na množico naključij, ki so doletela posameznika od začetka usvajanja jezika do časa izjavljanja • ni načina, da bi zanesljivo in natančno izvedeli, kako posameznik pomensko dojema določen pojem • “bivanje” jezika sestavljajo jezikovna dejanja, ki temeljijo na spreminjajočih se jezikovnih “mentalnih stanjih” govorečih, jezik je dogodkoven, ne objekten • o komunikacijski intenci oz. dejavnosti govorca je mogoče sklepati iz analize že opravljenih jezikovnih dejanj, ne iz analize možnih dejanj glede na intuicijo

8. Realnost sporazumevanja I • A: ma muere bet muokra spoza banjata spoza fortunata • B: točnu • A: pr men nej blu dežja nej nobenga dnara zdej

9. Realnost sporazumevanja II • So mi dali te, ki dan kradejo, so mi dali prevarante. • Zdaj ne vem, če bi našel domov, zato drugam bom šel. • Daj, če nisi dojel in nisi verjel, ti povem le: • Že bo jutro naslednjega dne in smejal se bom drugje. • (Ej, le do kam znal bi? Ej, le do kam, sam si?!) • So mi dejali, da sam bom ostal. • So mi dajali osamljeni stol. • Ne mine dan, ko ne nosim okov. • So mi dali te, ki dan kradejo, so mi dali prevarante. • Zdaj ne vem, če bi našel domov, zato drugam bom šel. • Daj, če nisi dojel in nisi verjel, ti povem le: • Že bo jutro naslednjega dne in smejal se bom drugje. • (Ej, le do kam znal bi? Ej, le do kam, sam si?!) • So mi dejali, da sam bom ostal. • So mi dajali osamljeni stol. • Ne mine dan, ko ne nosim okov.

10. Realnost sporazumevanja III • »Če se je moral “Kant sklicati na tretjo instanco onstran dveh oblik, to je shemo domišljije”, je “Foucaultov diagramatizem, se pravi predstavitev čistih razmerij sil ali izžarevanje čistih singularnosti, podoben kantovskemu shematizmu”.« nekdo nekaj nečesa na nekaj tretjega nekaj z drugimi besedami nekaj drugega nekaj tretjega nečemu

11. Realnost sporazumevanja III • »Če se je moral “Kant sklicati na tretjo instanco onstran dveh oblik, to je shemo domišljije”, je “Foucaultov diagramatizem, se pravi predstavitev čistih razmerij sil ali izžarevanje čistih singularnosti, podoben kantovskemu shematizmu”.«

12. Pragmatika in analiza diskurza • tipi diskurzov: • govorjeni jezik, dialog • umetniški (metaforizirani) jezik • specializirani jezik • situacijski kontekst • kulturološki/medosebni kontekst • znotrajtekstualni kontekst (co-text)

13. Pragmatika in analiza diskurza • situacijski kontekst • kaj govorci vedo o trenutni okolici • kulturološki/medosebni kontekst • kaj govorci vedo eden o drugem ali o svetu nasploh • znotrajtekstualni kontekst • kaj govorci vedo tem, kar je bilo rečeno

14. Spomnimo se... • konverzacijska analiza • teorija govornih dejanj • besediloslovje • Griceove maksime • vljudnostne maksime • ...

15. Fokus • Kakšen je odnos med jezikovnimi dejanji posameznika v času jezikovne kreacije in zamrznjenimi kolektivnimi povzetki teh dejanj, ki temeljijo na množici zbranih beleženj teh dejanj? • Kakšno je razmerje med takšnim jezikovnim povzemanjem in uspešno pomočjo pri sporazumevanju?

16. Scenarij – samostalnik leksikalni profil

17. Scenarij – glagol kdo na leksikalni profil kako v od po

18. Scenarij – pridevnik kaj leksikalni profil za

19. Podatki – Sketch Engine

22. Jezikovna performanca – jezikovna kompetenca • Korpusno-kognitivne teorije: • Cognitive Grammar • FrameNet • Corpus Pattern Analysis • ... • Generativne teorije: • Lexical Functional Grammar • Glue Semantics • Jackendoff: Semantic Structures • ...

23. FrameNet – Berkeley • osnovna ideja projekta je opis pomena besed s pomočjo pomenskih shem • to so predstavitve konceptualnih struktur in vzorcev verjetij, praks, institucij, predstav itd., ki v neki jezikovni skupnosti zagotavljajo temelj pomenskih interakcij • pri prepoznavanju in opisu pomenskih shem analiza pomena besed poteka z naslonitvijo na sheme, ki so podlaga pomena • z razčlenjevanjem skladenjskih lastnosti besed s pomočjo vprašanja, kako njihove pomenske lastnosti pridobijo skladenjsko obliko

26. Opuščanje • Definite Null Instantiation = določeno opuščanje • opuščeni element je izražen v širšem sobesedilu, npr. v prejšnji povedi, odstavku itd • Indefinite Null Instantiation = nedoločeno opuščanje • najpogosteje se pojavlja pri neprehodni rabi nekaterih navadno prehodnih glagolov (predmeta v tem primeru ni treba izraziti, ker ima splošno vrednost) • Constructional Null Instantiation = strukturno opuščanje • je posledica slovničnega sistema jezika

28. Kako razumemo? • Uživalec • Zaužito “sem” DNI “morilec” INI “alkohol” “preveč”

29. Kontekstualnost • stvari, ki jih ljudje ne izrečemo: • ker jih vemo zaradi trenutne okolice izjavljanja • ker jih vemo eden o drugem ali o svetu nasploh • ker jih vemo o tem, kar je bilo rečeno • opuščanje • koreferenčnost • deiktika • ...

30. Teze II • individualizirane predstave o pomenu izoliranih elementov so neločljivo povezane z oblikoskladenjskimi možnostmi • posamična “mentalna podoba” sveta v svoji konktretni pragmatični potrebi zahteva svojo “inteligibilno” jezikovno formo, ne obratno • mikrokonvencije uravnavajo ravnanje govorcev glede na mikrosituacije

31. Fokus • Kakšen je odnos med jezikovnimi dejanji posameznika v času jezikovne kreacije in zamrznjenimi kolektivnimi povzetki teh dejanj, ki temeljijo na množici zbranih beleženj teh dejanj? • Kakšno je razmerje med takšnim jezikovnim povzemanjem in uspešno pomočjo pri sporazumevanju?

32. “Uslovarjenost” pomena • /.../ s slovarskim metajezikom (je mogoče) razločevalno izražati svet skladno s temeljnimi lastnostmi denotatov, ki ga sestavljajo /.../ • Ada Vidovič Muha: Strokovni posvet o novem slovarju slovenskega jezika (2009) • /.../ najpomembnejša naloga slovarja (je) ustvariti niz namigov in asociacij, ki bodo povezale znano z neznanim /.../ • Dwight Bolinger: The atomization of meaning (1965)

33. Ključna razlika! • nasledek prve teze: “denotati imajo lastnosti, ki so nespremenljive in univerzalne, opis pomena oz. slovar je posledično univerzalen” • nasledek druge teze: “znano/neznano je po nujnosti povezano z naslovnikom, ker je od njega odvisno, kaj mu je znano oz. je zanj pomembno”

34. čáj -a m 1.pijača iz posušenih listov čajevca ali nekaterih zelišč: kuhati, piti čaj; vroč čaj; bled čaj; kamilični, lipov čaj; čaj z rumom; skodelice za čaj / pravi ali ruski čaj iz listov čajevca/ elipt., pog.: naročil je dva čaja; čaj brez sam čaj //posušeni listi čajevca ali zelišč za pripravljanje te pijače: branjevka prodaja zdravilne čaje; zavitek ruskega čaja • farm. odvajalni, prsni čaj 2.v zahodnih deželahpopoldanski družabni sestanek, pri katerem se postreže s čajem: povabiti, priti na čaj; čaj ob petih

35. SSKJ • POMEN1.pijača iz posušenih listov čajevca ali nekaterih zelišč: • posušeni listi čajevca ali zelišč za pripravljanje te pijače • POMEN2.popoldanski družabni sestanek, pri katerem se postreže s čajem

36. čaj čaju pi N čaje m (rus < čin) • 1. sušené mladé lístky a puky čajovníka: čínsky, cejlonsky, indický ruský č; čierny č ľermentovaný; zelený č. nefermentovaný; aromatizovaný, sypaný č.; č. v záporových vrecúškach; Nechal mi balíček čaju, gruzínskeho, mohlo bo byť zo štvrť kila IM Ferko]; Čína je považovaná za pravlasť čaju [inet 2002] • 2. sušené lístky, kvety al. iné časti rastlín al. plody ovocia používané na prípravu bylinkového, obyč. liečivého nápoja-šípkový žihlávový č.; ibišový, jazmĺnový č., zaliať č. horúcou vodou; skladovať č v suchých miestnostiach • 3. (obyč. horúci) nápoj zo sušených lístkov čajovníka, čajovín, liečivých rastlín a pod.: silný, slabý, nesladený, teplý č; prieduškový, urologický, zdravotný č; č. na dobrý spánok; dať si č s citrónom, s medom; naliať do čaju trocha rumu, mlieka; uvariť si, piť bylinkový č; prineste mi, prosím, dve šálky čaju; lipový čaj zažehnal každú moju detskú chorobu. [H Zelinová]; V miestnosti, kde obyčajne popíjame ruský čaj, roztiahla pomočnica veľký stôl |P Jaroš] D ľadový čaj priemyselne vyrábaný osviežujúci nápoj na báze čaju, ktorý sa pije dobre vychladený • 4. popoludňajšie posedenie, na ktorom sa podáva čaj; popoludňajšie stretnutie pn čap- V dňoch 20 a 21. decembra sú „primátorské čaje" na Trojičnom námestí [Pd 1995| • 5. popoludňajšia tanečná zábava: nedeľný č. o piate/; Vtedy boh ešte študentské čaje a nie diskotéky [Vč 19R0] • • fraz. slabý ako čo; a) nekvalitný b) (o výkone človeka) veľmi slabý

37. SSSJ • POMEN 1. sušené mladé lístky a puky čajovníka • POMEN 2. sušené lístky, kvety al. iné časti rastlín al. plody ovocia používané na prípravu bylinkového, obyč. liečivého nápoja • POMEN 3. nápojzo sušených lístkov čajovníka, čajovín, liečivých rastlín a pod • POMEN 4. popoludňajšie posedenie, na ktorom sa podáva čaj; popoludňajšie stretnutie • POMEN 5. popoludňajšia tanečná zábava

38. tea • noun [MASS NOUN] • 1 a hot drink made by infusing the dried, crushed leaves of the tea plant in boiling water, and usually adding a small amount of milk. • the dried leaves used to make tea. • [USU. WITH MODIFIER] a drink made from the infused leaves, fruits, or flowers of plants other than tea: herbal tea | [COUNT NOUN] fruit teas. • W. Indian any hot drink, for example, coffee or cocoa. • 2 (also tea plant) the evergreen shrub or small tree which produces tea leaves, native to South and East Asia and grown as a major cash crop. Camellia sinensis, family Theaceae. • 3 chiefly Brit. a light afternoon meal consisting typically of tea to drink, sandwiches, and cakes. • Brit. a cooked evening meal. See also high tea. • W. Indian breakfast, typically consisting of a hot drink and bread. • PHRASES • not for all the tea in China informal there is nothing at all that could induce one to do something. • tea and sympathy informal kind and attentive behaviour towards someone who is upset or in trouble.

39. POMEN 1 ahot drink made by infusing the dried, crushed leaves of the tea plant in boiling water, and usually adding a small amount of milk. • thedried leavesused to make tea. • a drink made from the infused leaves, fruits, or flowers of plants other than tea • anyhot drink • POMEN 2 the evergreen shrubor small tree which produces tea leaves, native to South and East Asia and grown as a major cash crop. • POMEN 3 a light afternoon mealconsisting typically of tea to drink, sandwiches, and cakes. • a cookedevening meal. • breakfast, typically consisting of a hot drink and bread.

40. tea S1 W2 • 1 drink/leaves • a) [uncountable and countable] a hot brown drink made by pouring boiling water onto the dried leaves from a particular Asian bush, or a cup of this drink: Would you like a cup of tea or coffee? Do you take milk and sugar in your tea? I'd like two teas and a piece of chocolate cake, please. • b) [uncountable] dried, finely cut leaves that are used to make tea • c) [uncountable] bushes whose leaves are used to make tea: tea plantations • 2 mint/camomile etc tea • a hot drink made by pouring boiling water onto leaves or flowers, sometimes used as a medicine • 3 meal [uncountable and countable] British English • a) a small meal of cake or biscuits eaten in the afternoon with a cup of tea: We serve lunch and afternoon tea. We stopped for a cream tea on the way home (=tea and cream cakes). • b) used in some parts of Britain to mean a large meal that is eaten early in the evening ➔ high tea ➔ see usage note dinner • 4 tea and sympathy British English kindness and attention that you give someone when they are upset

41. POMEN 1 drink/leaves • a hot brown drink made by pouring boiling water onto the dried leaves from a particular Asian bush, or a cup of this drink • dried, finely cut leaves that are used to make tea • bushes whose leaves are used to make tea • POMEN 2 mint/camomile etc tea • a hot drink made by pouring boiling water onto leaves or flowers, sometimes used as a medicine • POMEN 3 meal • a small meal of cake or biscuits eaten in the afternoon with a cup of tea • a large meal that is eaten early in the evening

42. Znano – neznano? • NADPOMENKA: pijača • nápoj • drink • IZVOR: posušeni listi • sušené (mladé) lístky • dried leaves • čajevec • čajovník • tea plant (particular Asian bush) • zeliščni • bylinkovi • leaves, fruits, or flowers of plants other than tea

43. Znano – neznano • LASTNOSTI: • pijača • hot drink (“vroč”) • brown drink (“rjav”) • listi • crushed leaves (“zdrobljen”) • finely cut leaves (“drobno narezan”) • NAČIN PRIPRAVE: • pijača • pour boiling water (“prelivanje vrele vode”) • small amount of milk (“dodajanje majhne količine mleka”) • NAMEN: • pijača iz zelišč • liečivého nápoja (“zdravilna pijača”) • used as a medicine (“uporabljena kot zdravilo”)

44. dodati limono zdravilen iz zelišč iz čajevca druženje zdrobljen posušeni listi dogodek drobno narezan pijača rjav preliti vrelo vodo vroč dodati mleko

45. Sporazumevanje • stvari, ki jih ljudje ne izrečemo: • količino potrebne informacije v temelju določa naslovnik • izjavljalec o količini potrebne informacije lahko le bolj ali manj uspešno ugiba • univerzalnega odgovora na vprašanje, kdaj je znano povezano z neznanim, ni

46. Hvala! http://www.slovenscina.eu/