ZAKONSKE SPREMEMBE

1. ZAKONSKE SPREMEMBE • Zakon o osnovni šoli

2. Cilji pouk izbirnih predmetov, uvedba drugega tujega jezika, fleksibilni predmetnik, vzgojne dejavnosti in ukrepi, ocenjevanje in napredovanje. Zakon o osnovni šoli

3. Učenci tujci Za otroke tujce, ki potrebujejo pomoč pri učenju slovenskega jezika, naj se ob vključitvi v osnovno šolo organizira tečaj slovenskega jezika.

4. Šola mora ponuditi najmanj šest izbirnih predmetov (po tri iz sklopa), od tega obvezno pouk tujega jezika, nekonfesionalni pouk o verstvih in etiki ter pouk retorike, učenec izbere dve uri tedensko, lahko pa tudi tri ure v soglasju s starši (ni vezan na sklop), ni več delitve na družboslovni in naravoslovni sklop, učenec, ki obiskuje glasbeno šolo z javno veljavnim programom, je lahko oproščen sodelovanja pri izbirnih predmetih (predlog staršev). Izbirni predmeti

5. Podaljšano bivanje Osnovna šola organizira podaljšano bivanje za učence od 1. do 5. razreda.

6. Šola lahko v posameznem razredu samostojno razporeja tedensko število ur pouka posameznih predmetov. Več projektnega dela, povezovanje med predmeti, več avtonomije šole. Izjema slovenščina, italijanščina, madžarščina, matematika, tuj jezik kot obvezni predmet in športna vzgoja - le znotraj dveh zaporednih tednov. Fleksibilni predmetnik

7. Hišni red • Šola s hišnim redom (do 1. 9. 2008) določi: • območje šole in šolski prostor, • poslovni čas in uradne ure, • uporabo šolskega prostora in organizacijo nadzora, • ukrepe za zagotavljanje varnosti, • vzdrževanje reda in čistoče, • drugo.

8. Publikacija • OŠ v posebni publikaciji predstavi podatke o šoli, značilnosti programa šole, organizacijo dela šole v skladu z LDN, pravice in dolžnosti učencev, vsebino vzgojnega načrta, hišni red in druge podatke. • V publikaciji se objavijo tudi pravila šolskega reda. • OŠ publikacijo razdeli do 5. oktobra za tekoče šolsko leto. En izvod publikacije šola pošlje ustanovitelju. Šola publikacijo objavi na svoji spletni strani.

9. Tedenska obveznost • V prvem obdobju 22 (24) ur, v drugem obdobju največ 26 (28) ur in v tretjem obdobju največ 30 (32) ur pouka brez ur oddelčne ure, • zaradi organizacije pouka se obveznost učencev brez ur oddelčne skupnosti v posameznem tednu lahko poveča za največ dve uri pouka. Pri tem povprečna tedenska obveznost ne sme preseči omejitve.

10. Drugi tuji jezik kot obvezni predmet • Pouk dveh tujih jezikov v zadnji triadi, • postopno uvajanje in sicer za učence 7. razredov s 1. septembrom 2008 ali s 1. septembrom 2009, • do šolskega leta 2010/2011 na izbranih šolah - minister določi s sklepom do 1. junija 2008, • z letom 2010/2011 za vse učence vpisane v sedmi razred, • da se urna obremenitev ne bi povečala, se zmanjša št. ur izbirnih predmetov za eno uro, • tedenska obveznost učencev po obveznem programu se ne spreminja, vendar se vanjo ne všteva ure oddelčne skupnosti, • učitelj pri pouku drugega tujega jezika diferencira delo glede na zmožnosti učencev (notranja diferenciacija).

11. Obiskovanje pouka • Učenec ima pravico obiskovati pouk oziroma se udeleževati drugih dejavnosti, ki jih organizira šola. • Šola lahko občasno zagotovi doseganje ciljev izobraževanja tudi v drugih oblikah organiziranega dela z učenci z namenom, da se učencem zagotovi varnost ali nemoten pouk.

12. Učenec se vzporedno izobražuje v glasbenih in drugih šolah, ki izvajajo javno veljavne programe, je perspektivni športnik, predlog za dodelitev statusa podajo starši in učenec, status lahko miruje, se odvzame ali preneha. Podelitev statusa

13. Prešolanje Šola lahko iz vzgojnih razlogov prešola učenca na drugo šolo brez soglasja staršev: • če so kršitve pravil šole takšne narave, da ogrožajo življenje ali zdravje učenca oziroma življenje ali zdravje drugih ali • če učenec po treh vzgojnih opominih v istem šolskem letu in kljub izvajanju individualiziranega vzgojnega načrta onemogoča nemoteno izvajanje pouka ali drugih dejavnosti, ki jih organizira šola.

14. Mnenje in soglasje Če se učenca prešola brez soglasja staršev, si šola pred odločitvijo pridobi: • mnenje centra za socialno delo, • soglasje šole, v katero bo učenec prešolan, • glede na okoliščine pa tudi mnenje drugih inštitucij. Šola staršem vroči odločbo o prešolanju, v kateri navede tudi ime druge šole ter datum vključitve v to šolo.

15. upravni postopek Vpis, prestop, prešolanje, odložitev šolanja, oprostitev sodelovanja pri posameznem predmetu, prepoved obiskovanja osnovne šole po izpolnitvi osnovnošolske obveznosti, status učenca, ki se vzporedno izobražuje, oziroma status športnika, dodelitev sredstev učencem, ki zaradi socialnega položaja ne zmorejo v celoti plačati prispevkov za materialne stroške programa (šola v naravi, prehrana, učbeniki). Pravice in dolžnosti - odločanje

16. Pristojni organ odločanja • Na prvi stopnji odloča ravnatelj, • o odložitvi šolanja odloča ravnatelj, • o pritožbah v zvezi z uresničevanjem pravic in dolžnosti učencev odloča pritožbena komisija, • svet šole nima več pristojnosti.

17. Pritožbena komisija • Imenuje jo svet šole za štiri leta, • najmanj 10 članov, od katerih mora biti več kot polovica strokovnih delavcev šole, • ista oseba se lahko imenuje za člana pritožbene komisije večkrat, • za odločanje o posameznem primeru predsednik sveta imenuje pet članov, od tega tri predstavnike delavcev šole in dva zunanja člana (predstavniki staršev in strokovni delavci druge šole), • odloča z večino glasov vseh članov, • pri odločanju morajo biti prisotni vsi člani.

18. Vzgojni načrt šole • Vsaka šola sprejme vzgojni načrt šole, kjer se določi: • specifične vrednote posamezne šole, • vzgojna načela, • vzgojne dejavnosti, • pohvale, priznanja, nagrade in vzgojne ukrepe ter njihovo izvajanje, • oblike vzajemnega sodelovanja s starši, • vključevanje staršev v uresničevanje vzgojnega načrta, • pri oblikovanju sodelujejo starši, učenci in strokovni delavci, • vzgojni načrt sprejme svet šole na predlog ravnatelja. Ravnatelj enkrat letno poroča o izvajanju. • Sprejme ga svet šole najkasneje do 1. 6. 2009

19. Vzgojne dejavnosti • Proaktivne in preventivne dejavnosti, • svetovanje, • usmerjanje in • druge dejavnosti (pohvale, priznanja, nagrade, vrste vzgojnih ukrepov in podobno), s katerimi šola razvija varno in spodbudno okolje za doseganje ciljev iz 2. člena zakona.

20. Pravila šolskega reda Na podlagi vzgojnega načrta naj šola v pravilih šolskega reda opredeli pravila obnašanja in ravnanja: • Dolžnosti in odgovornosti učencev, • načine zagotavljanja varnosti, • pravila obnašanja in ravnanja, • določi vzgojne ukrepe za posamezne kršitve pravil, • organiziranost učencev, • opravičevanje odsotnosti, • sodelovanje pri zagotavljanju zdravstvenega varstva učencev.

21. Sprejem pravil Pravila šolskega reda sprejme svet šole na predlog ravnatelja, ki si predhodno pridobi mnenje učiteljskega zbora in sveta staršev.

22. Vzgojni ukrepi • Vzgojne ukrepe šola izvede, kadar učenec krši svoje dolžnosti, določene z zakonom ter drugimi predpisi in akti šole (vzgojni opomini), • z vzgojnimi ukrepi ni mogoče omejiti pravic učencev (od 5. do 13. člena in od 50. do 57. člena tega zakona).

23. Možnost izreka posameznih ukrepov brez soglasja staršev • Šola učencu, ki bi ogrožal svojo varnost ali varnost drugih, izjemoma ne dovoli udeležbe pri posamezni interesni dejavnosti in dejavnostih nadstandardnega programa, ki potekajo izven območja šole, • šola lahko v skrajnem primeru izvede tudi prešolanje brez soglasja staršev, • izjemoma je dovoljeno ponavljanje 3.─ 9. razreda tudi brez soglasja staršev.

24. Vzgojni opomini Učencu se lahko izreče vzgojni opomin: • kadar krši dolžnosti in odgovornosti, določene z zakonom, drugimi predpisi, akti šole in • ko vzgojne dejavnosti oziroma vzgojni ukrepi ob predhodnih kršitvah niso dosegli namena. Vrste in določanje vzgojnih opominov podrobneje predpiše minister.

25. Ugovor glede vzgojnega delovanja šole Učenec in njegovi starši lahko pisno podajo ugovor • razredniku ali šolski svetovalni službi ali ravnatelju.

26. Ocenjevanje • V prvem obdobju osnovne šole se učenčevo znanje ocenjuje z opisnimi ocenami, • v drugem in tretjem obdobju osnovne šole se učenčevo znanje ocenjuje s številčnimi ocenami. • Splošni učni uspeh se ukine. • Šola naj ob zaključku pouka učencu izroči obvestilo o njegovem sodelovanju pri interesnih in drugih dejavnostih šole.

27. Napredovanje • V prvem in v drugem obdobju učenci razredov ne ponavljajo. • V tretjem obdobju napredujejo v naslednji razred, če so ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjeni iz vseh predmetov.

28. Izjema Izjemoma lahko učenec zaradi slabšega učnega uspeha, ki je posledica daljše odsotnosti od pouka, bolezni, preselitve ali zaradi drugih razlogov, ponavlja razred: • če tako zahtevajo njegovi starši, • na obrazložen predlog razrednika v soglasju s starši.

29. Izjeme • Učenec 3., 4., 5. in 6. razreda lahko ponavlja na podlagi pisnega obrazloženega predloga razrednika brez soglasja staršev, • 3. razred, če ni dosegel pričakovanih rezultatov, ki so potrebni za napredovanje v naslednji razred, čeprav mu je šola omogočila vključitev v dopolnilni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči, • v drugem obdobju lahko učenec ponavlja, kadar je ob koncu šolskega leta negativno ocenjen iz enega ali več predmetov, čeprav mu je šola omogočila vključitev v dopolnilni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči, • odločitev o ponavljanju sprejme učiteljski zbor. Če se učenec in starši ne strinjajo z odločitvijo o ponavljanju razreda, lahko v treh dneh po prejemu spričevala pri ravnatelju vložijo obrazložen ugovor.

30. Popravni izpit Popravni izpit lahko učenci opravljajo dvakrat v istem šolskem letu in najmanj štirikrat v naslednjem šolskem letu.

31. Diferenciacija • Notranja diferenciacija od 1. do 9. razreda, • nivojski pouk od 4. do 7. razreda pri SLO, MAT in TJ se lahko organizira do ene četrtine ur, ni pa obvezen, • od 7. do 9. razreda učitelj drugega tujega jezika diferencira delo z učenci glede na njihove zmožnosti (notranja diferenciacija).

32. Oblike diferenciacije v 8. in 9. razredu • Z razporeditvijo učencev v učne skupine, • s hkratnim poučevanjem dveh učiteljev, • kot nivojski pouk , • kot kombinacija oblik diferenciacije iz prejšnjih alinej.

33. O izvajanju oblik diferenciacije na posamezni osnovni šoli odloči svet šole na predlog ravnatelja; • pred odločitvijo svet šole pridobi mnenje učiteljskega zbora in sveta staršev; • odločitev sveta šole velja praviloma za eno šolsko leto.

34. Nacionalno preverjanje znanja • po 1. triletju ga ni več; • po 2. triletju ni obvezno; • po zaključku šolanja je obvezno in se rezultat vpiše v spričevalo; • preverjanje je iz matematike, slovenščine in tretjega predmeta, ki ga določi minister (1. september in 15. marec).

35. HVALA ZA POZORNOST! Bojan Juras