USTVARJALNOST IN INOVATIVNOST V PROGRAMU VSEŽIVLJENJSKO UČENJE

1. USTVARJALNOST IN INOVATIVNOST V PROGRAMU VSEŽIVLJENJSKO UČENJE Dr. Janez Mayer S pametno glavo na ustvarjalnem repu? Ljubljana, 8. december 2009

2. Uvodna misel: “Primarna funkcija šole je ustvarjanje novega znanja, medtem ko so študenti danes ponižani na raven potrošnikov vnaprej zapakiranega znanja, ki je oropano sleherne kritičnosti.” Avtonomna tribuna študentov (2008) Ustvarjam, torej sem!

3. Ustvarjalnost – osmišljanje življenja VSAK ČLOVEK IMA USTVARJALNI POTENCIAL IZVIR USTVARJALNOSTI JE POSAMEZNIKOVA ENKRATNOST

4. Spoznavni proces objektivno sposobnosti osebnost čustva intuicija duhovnost znanje izkušnje subjektivno (izvirno)

5. Kaj vidite?

6. Trg-medij za novosti t1 t2 POTREBA ORGANIZACIJE PO USTVARJALNOSTI ZRELOST IZDELKA ŽIVLJENJSKI CIKLUS IZDELKA POTREBA TRGA PO NOVITETAH

7. USTVARJANJE: oblikovanje izvirnega – KREATORJI INOVIRANJE: plemenitenje obstoječega – INOVATORJI POSNEMANJE: učenje od drugih - SLEDILCI Indikarorji ravni kakovosti človeškega kapitala

8. Slovenska ustvarjalnost Inovativnih le okrog 20% podjetij v EU pa 60% Pri nas uvaja nove izdelke in storitve le 15%, v EU pa 50% podjetij Prijavljamo 4 krat manj patentov na število prebivalcev Po številu visokotehnoloških in IKT-patentov smo na repu EU (Eurostat ΄07)

9. Primer 1: Šolski podsistem Učitelji prinašajo učencem znanje“napladnju”, namesto da bi jih naučili, kako naj si strežejosami Učencev ne usposabljamo za samostojen, sodelovalen in inovativen študij Premalo so izkoriščene možnosti e-učenja in učenja na daljavo V šolah ne vzgajamo za raziskovanje in podjetnost

10. Partnerstvo z gospodarstvom »Družbo lahko iz krize popelje le znanje. Na univerzi se globoko zavedamo, da kabinetno znanje ni dovolj. Povezati se moramo z gospodarstvom, da lahko skupaj izkoristimo znanje v dobro Slovenije. Očitali so nam, da smo zaprti v svojih kabinetih. Ti očitki so bili deloma utemeljeni. A danes lahko rečemo, da to ni več tako. Mi sklepamo partnerstvo z gospodarstvom, s katerim bomo skupaj stopili na pot napredka.« Dr. A. Kocijančič, nekdanja rektorica UL Vir: Delo, 2009

11. Primer 2: Podjetniški podsistem Vir: Černigoj-Sadar (2001)

12. Če za ukvarjanje z ljudmi ni časa… • ...posamezniki mislijo, da so nenadomestljivi • ...ga je treba vedno več za operativno delo • ...se zahtevnost dela preseli nemesto na nižje na višje organizacijske ravni • ...postanejo pooblastila in odgovornost zanje nepregledna • ...nastane velika potreba po nadzoru, ki močno poveča stroške dela • ...ubija ustvarjalnost sodelavcev

13. Primer 3: Regionalni podsistem JAKOST SINERGIJ MED PODSISTEMI manjšanje strukturnega kapitala, antagonizem in rivalstvo med podsistemi, visoki stroški STOPNJA RAZDROBLJENOSTI REGIONALNIH ENOT

14. Graditi kulturo dobre skupnosti • Dobri odnosi • Zaupanje • Medsebojna pomoč • Psihološka varnost: • tveganje • izpostavljanje • kritičnost • iniciativnost

15. Učinkovito vodenje • Spremeniti odnos nadrejenost/podreje-nost v partnerstvo • Poverjati sodelavcem probleme in ne navodil • Najboljšim takoj dajati izzivalno delo in priložnosti

16. Privzgajati univerzalne lastnosti • Prijaznost • Poštenost • Zavzetost • Sodelovanje • Ustvarjalnost • Podjetnost • Prožnost, prilagodljivost...

17. Kako iz krize? Povabiti zaposlene naj soodločajo o usodi svoje organizacije Lastniki in managerji naj delijo usodo zaposlenih Najpomembnejši poslovni funkciji naj bosta management znanja in proces stalnih izboljšav Delo naj bo strokovno vrednoteno in zgolj formalna izobrazba ne more biti več osnova za plačo Spremeniti politični sistem, ki bohoti potratno birokracijo

18. Zaključna misel: Dobra šola raje skrbi za zdravje kokoši kot za zlata jajca, ki jih nosi!