Kakšna je naša prihodnost? Bomo družba konfliktov ali solidarnosti?

1. Kakšna je naša prihodnost? Bomo družba konfliktov ali solidarnosti?

2. Medgeneracijski dialog za kakovostno bivanjeIntergenerational dialogue for better quality of lifeRaziskovalni projekt v okviru ciljnega raziskovalnega programa»Konkurenčnost Slovenije« 2006–2013V5-0421predstavitev: dr. Ivan Janez Štuhec

3. Sodelavci projekta in financerji • Vodja projekta: dr. Ivan J. Štuhec (Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta) • Raziskovalec: dr. Stanko Gerjolj (Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta) • Raziskovalec: dr. Anton Mlinar (Univerza na Primorskem) • Raziskovalec: dr. Jože Ramovš (Inštitut Antona Trstenjaka) • Zunanja sodelavka: Lidija Hamler (Zavod Antona Martina Slomška) • Zunanji sodelavec: Dr. Roman Globokar (Zavod Sv. Stanislava) • Lektor: Mag. Maksimilian Fras • Projekt sta finančno podprla: • Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije • Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

4. Shema zaključnega dokumenta • 1. Uvod: • Medgeneracijski dialog kot izziv kulture, politike in strok(dr. Ivan J. Štuhec). • 2. Angloameriški svet in primeri dobre prakse: • Medgeneracijsko sodelovanje, trajnostni razvoj in primeri dobrih praks(dr. Anton Mlinar). • 3. Nemško govoreči prostor in bivanjska politika: • Medgeneracijske oblike bivanja za tretjo generacijo(dr. Ivan J. Štuhec). • 4. Izhodišča za Medgeneracijsko pedagogiko: • Primer dobre prakse v Sloveniji, Zavod AMS(dr. Ivan J. Štuhec). • 5. Prostovoljstvo(Lidija Hamler).

5. Cilji projekta • Priprava strokovnih podlag za uvajanje medgeneracijskega dialoga v vzgojno-izobraževalne ustanove in ustanove socialnega varstva. • Ugotoviti stanje na tem področju v svetu, kaj nam ponujajo primeri dobre prakse in kaj teoretične podlage. • Pripraviti sistematično in pregledno teoretično gradivo, ki bi lahko služilo za izdelavo pedagoških, gerontoloških in etičnih kriterijev za medgeneracijsko pedagogiko.

6. Izhodiščne ugotovitve: A • Angloameriški svet najbolj inovativen. • Civilne pobude državljanov odgovorijo na pojav starajoče se družbe. • Združenje Generations United od leta 1997 dalje daje pobude za medgeneracijski dialoga. Vključenih več kot 70 milijonov Američanov. • Generations United so bile pobudnik ustanovitve Mednarodnega sveta za aktivno staranje (International Council on Active Aging). ICAA danes povezuje več kot 7500 organizacij po svetu

7. B • V nemško govorečem prostoru deluje podobni Projektni urad »Dialog med generacijami« (DG), s sedežem v Berlinu. • Razlika med ZDA in Nemčijo: • V ZDA nastali iz dveh civilnih združenj in delujejo po principih prostovoljstva in nevladnih organizacij, • med tem ko je nemški urad postal državno subvencionirana ustanova, ki ima sicer svoj izvor v civilni pobudi.

8. C • Od leta 2003 izhaja edini Časopis za medgeneracijske odnose (Journal of Intergeneraconal Relationships), ki ga izdajajo v okviru Generations United. • Inštitut Antona Trstenjaka: izdaja revijo »Kakovostna starost« s podnaslovom, revija za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. Izhaja od leta 1997 in se od vsega začetka ukvarja s problemom medgeneracijskosti.

9. Vsebinska predstavitev • Berlinski demografski inštitut je s pomočjo 24 kazalnikov analiziral in ocenil prihodnjo vzdržnost (Zukunftsfähigkeit) 285 evropskih regij.

10. Ocena vzdržnosti • gospodarsko storilnost, • starostna sestava prebivalstva, • stopnja zaposlenosti mladine, žensk in starejših, • investicije v raziskave in razvoj, • obremenjevanje ozračja s toplogrednim plinom ogljikovim dioksidom.

13. Naravno gibanje prebivalstva- podoba “utrujenega” naroda

14. Odgovor Evrope: Trajnostni razvoj • Trajnostni razvoj se razume kot razvoj, ki “zadovoljuje potrebe sedanjih generacij, ne da bi ogrozil možnosti prihodnjih generacij, da bodo tudi te lahko zadovoljevale svoje potrebe”. Medgeneracijski dialog !!!

15. Štiri resna družbena dejstva: Ramovš 2005 • Rast deleža starega prebivalstva, zlasti najstarejšega. • Razpadanje medgeneracijske povezanosti in nevarnosti, da zakrni medgeneracijska solidarnost. • Slepa pega zahodne kulture v doživljanju smisla starosti, njenega vrednotenja ter protislovnost marginalizirane samostojnosti tretje generacije v družbi. • Odpovedovanje tradicionalne skrbi družine in sosedstva za onemoglega starega človeka.

16. Orientacija mladih • “individualistična”, • odnosna – “dobro se počutim, kadar sodelujem z drugimi ljudmi” • zasebniška – “rad imam svojo zasebnost”« • “altruistični individualizem” • “egotaktiki”

17. 1. Ugotovitev Mladim je potrebno določiti prostor in čas za medgeneracijsko sožitje.

18. Tuji modeli: ZDA • Pet osnovnih ciljev: 1. Izboljšati položaj družin tretje generacije. 2. Povečati število medgeneracijskih prostorov. 3. Voditi aktivno politiko medgeneracijske inovativnosti na lokalni in nacionalni ravni. 4. Spodbujati širšo javno razpravo o priložnostih, ki jih ponuja medgeneracijska solidarnost za družbo v celoti. 5. Izboljšati zdravstvene pogoje in blagor mladih in starih.

19. Projektni urad Dialog med generacijami (DG): Nemčija • Cilji: • širjenje ideje o medgeneracijskem dialogu, • mreženje projektov, • posveti, spremljanje, izzivi, in razvoj projektov, • ustvarjati podlage za nova izhodišča, • izmenjava strok, • podpora pri izgradnji lokalnih in regionalnih zvez za medgeneracijske projekte, • razvoj in pospeševanje ukrepov in modelov na ravni države, • delo z javnostmi in predstavitev projektnih idej.

20. Položaj starostnikov in bivanjska okolja • Kaj hočejo današnji starostniki? • Odločati o sebi in ostati v domači okolici. • Da se jih obravnava kot posebno skupino prebivalstva s prednostmi in sposobnostmi. • Da se jih spodbuja z vsakodnevnimi nalogami in izzivi. • Integracijo v celotno prebivalstvo. Ne 'getov za starostnike'.

21. 2. Ugotovitev • Od vnaprej načrtovanega in določenega načina bivanja, k sonačrtovanju in odločanju s strani starajoče se generacije same. • Da so stari ljudje vedno bolj subjekt odločanja in da se njihovo bivanjsko okolje ustvarja v pogojih medgeneracijskega sožitja.

22. Slovenska situacija • Konceptualni razmislek o pluralnih oblikah bivanja v Sloveniji je več kot nujen: • terminalni bolniki • demenca • etatizem • pomanjkljivi socialni model

23. Zakonske spremembe v Sloveniji • V letu 2010: • Zakon o dolgotrajni oskrbi • Pokojninski zakon • Zakon o socialnem varstvu • Nacionalna strategija javne skrbi za staro prebivalstvo in solidarnost med generacijami za obdobje 2011-2015 • Rešitev mora temeljiti na celostnem gledanju na človeka. (Ramovš, Kakovostna starost, 3,2010)

24. Praktične sugestije 1. V šolski sistem uvesti vsebine za usposabljanje mladih za medgeneracijsko komunikacijo. 2. Okrepiti in sistematizirati prostovoljstvo za starostno obdobje med 10 – 25 let in ga ovrednotiti. 3. Uvesti obvezno socialno služenje mladih. 4. Nove prostorske rešitve za vse generacije.

25. Primer d.p. Zavod AMS • Ambicija zavoda je, da ponudi in razvije različne tipe medgeneracijskih programov: • mlad človek/otrok pomaga staremu človeku, • star človek pomaga mlademu/otroku, • mlad in star pomagata skupaj nekemu drugemu človeku, ki ju potrebuje, • srednja, aktivna generacija dela za mlade/otroke ali stare, • mladi/otroci in stari bogatijo srednjo generacijo.

26. Strateški vidiki • Urbanistična zasnova • Strategija vseživljenjskega učenja • Formalno in neformalno učenje • Trajnostni razvoj • Fleksibilna organiziranost in finančna komplementarnost • Mreženje programov in ustanov • Duhovnost starosti • Praznovanje: Medgeneracijski festival • Medgeneracijsko prostovoljstvo • Komplementarnost pedagogik: medgeneracijska pedagogika Religijska pedagogika; Montessori pedagogika; Geštalt pedagogika; Gerontagogika

27. Opredelitve medgeneracijske pedagogike • Medgeneracijska pedagogika temelji na prepletenosti ter vzajemni povezanosti posameznika in njegovega (socialnega) okolja, zato v pedagoški proces vključuje tiste pedagoške metode, ki gradijo na človekovi osebnosti, kot so religijska pedagogika, montessori, geštal, gerontagogika,. Osredotoča se na  delo s posamezniki, skupinami in posameznikovimi socialnimi mrežami,  zavzema se za ustvarjanje pogojev za medgeneracijsko formalno in neformalno učenje v luči vseživljenjskega učenja, ki vključuje človekov celostni razvoj  in posredno vpliva na razvoj in spreminjanje ciljev, vsebin in strategij institucij

28. Hvala za pozornost