1 / 18

Momentalna sostojba vo metalnata industrija vo Makedonija

Momentalna sostojba vo metalnata industrija vo Makedonija. 21-23.04.2008, Sofija. Period na tranzicija vo metalnata industrija . Metalnata industrija vo Makedonija gi pomina najte{kite premre`ija na tranziciskiot period koj tra{e premnogu dolgo i zede najmnogu `rtvi tokmu vo ovoj sektor.

maurizio
Download Presentation

Momentalna sostojba vo metalnata industrija vo Makedonija

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Momentalna sostojba vo metalnata industrijavo Makedonija 21-23.04.2008, Sofija

  2. Period na tranzicija vo metalnataindustrija • Metalnata industrija vo Makedonija gi pomina najte{kite premre`ija na tranziciskiot period koj tra{e premnogu dolgo i zede najmnogu `rtvi tokmu vo ovoj sektor. • Vo Makedonija, za razlika od nekoi drugi delovi na porane{na Jugoslavija, metalnata industrija ne be{e vode~ka, no sepak na po~etokot na tranzicijata vrabotuva{e preku 70.000 rabotnici (pribli`no 12-13% od vkupniot broj vraboteni). • Postoeja nekolku makedonski golemi sistemi, koi vrabotuvaa pove}e iljadi rabotnici, a ima{e i delovi od golemi jugoslovenski sistemi, koi vo Makedonija bea golemi rabotodava~i, isto taka so pove}e iljadi vraboteni.

  3. Kako i kaj drugite zemji, taka i Makedonija ja pomina fazata na tranzicija na op{testveniot i na ekonomskiot sistem na ureduvawe i toa so dezorganizirawe, prestruktuirawe i razbivawe na postojnite industriski kapaciteti i toa tokmu vo `elezarnicata i metalskite korporacii, odnosno vo metalnata industrija.

  4. Prestruktuiraweto najprvo zna~e{e razbivawe i podelba vo pove}e mali firmi, a potoa nivna proda`ba, odnosno privatizacija. • Se sprovede vo dve golemi fazi, i toa pod kontrola na ekspertite na MMF i Svetska Banka (povrzani so specijalni kreditni aran`mani i zadol`uvawe na zemjata zaradi razre{uvawe na prestruktuiraweto): vo 1995/1997 i vo 2001/2003 godina.

  5. Vkupen rezultat, odnosno posledica na ovie dve fazi na prestruktuirawe e: • zavr{ena privatizacija vo metalnata industrija vo Makedonija i • izgubeni 50.000 rabotni mesta.

  6. Za ilustracija na procesot mo`eme da go zememe dvi`eweto na brojot na vraboteni vo nekolku kriti~ni godini od tranzicijata.

  7. 2. Momentalnata sostojba vo metalnata industrija • privatizacijata e celosno zavr{ena; • opstanaa i denes funkcioniraat firmite koi uspeaja da go zadr`at proizvodstvoto i da najdat pazar za svoite proizvodi; • najte{kiot period na neredovno pla}awe na platite, nemawe raboten anga`man i neizvesnosta za vrabotenite e pominat; • firmite se soo~uvaat so ostra konkurencija, osobeno od dale~niot istok; • ne postoi nacionalna strategija ili izrazen dr`aven interes za napredokot na ovoj sektor, i pokraj doka`anite i postoe~ki potencijali, a osobeno vo momentov na odli~na kowuktura na pazarot; • postoi srame`liv interes na multinacionalniot kapital za greenfild investicii (Johnson Controls).

  8. Vrabotenosta vo metalskite dejnosti vo momentov se dvi`i okolu 23.000, {to pretstavuva okolu 6% od vkupniot broj vraboteni od dr`avata. • Spored toa, vkupniot procent na sindikalna organiziranost iznesuva okolu 60%, no vo firmite kade rabotnicite se organizirani procentot na organiziranost se dvi`i 85-99%.

  9. Dvi`eweto na prose~nata bruto plata (vo evra) e dadeno vo slednata tabela:

  10. 3. KOLEKTIVNO DOGOVARAWE VO METALNATA INDUSTRIJA • Zakonot predviduva kolektivno dogovarawe na 3 nivoa: - op{t kolektiven dogovor za stopanstvo (privaten sektor); • granski kolektiven dogovor (na nivo na sektor/ dejnost) i • poedine~en kolektiven dogovor na nivo na rabotodavec.

  11. Vo momentov postoi Op{t kolektiven dogovor za stopanstvo potpi{an so Organizacijata na rabotodava~i, koj treba da se obnovi vo juni ovaa godina. • Granski kolektivni dogovori voop{to ne se sklu~eni, poradi toa {to rabotodava~ite ne se organizraat na nivo na granka/sektor. • Poedine~nite kolektivni dogovori se sklu~uvaat na nivo na rabotodava~ i toa e proces koj najmnogu ne okupira vo ovoj period.

  12. 4. SIER I KOLEKTIVNO DOGOVARAWE • SIER e eden od pouspe{nite sindikati, bidej}i do sega ima sklu~eno kolektivni dogovori so okolu 60% od rabotodava~ite. • Mo`e da se ka`e deka SIER e vode~ki industriski sindikat i nositel na socijalniot dijalog vo privatniot sektor. • Vo Makedonija, socijalniot dijalog se ostvaruva direktno, na relacija sindikat - rabotodava~, bidej}i kaj nas ne se primenuva nikakov drug oblik na soodlu~uvawe.

  13. 5. PRAVA NA RABOTNICITE • Pravata na rabotnicite, op{to zemeno, se vo konstanten proces na namaluvawe i degradirawe od po~etokot na procesot na tranzicijata. • Duri ni otpo~natiot proces na harmonizacija na zakonodavstvoto so evropskite direktivi i preporaki ne pridonesuva su{tinski za podobruvawe na sostojbata. • Sindikatite ne bea dovolno silen faktor da se sprotivstavat na izbraniot model na liberalna ekonomija i povladuvawe na potrebite na globalniot kapital.

  14. 6. ULOGATA NA SIER VO METALNATA INDUSTRIJA VO MAKEDONIJA • Sindikatot na industrija, energetika i rudarstvo - SIER e zastapen vo slednive sektori: • Eksploatacija na rudi od metali, petrohemija, crna i oboena metalurgija, metalni proizvodi, ma{inogradba, elektroindustrija i delovi za avtomobilska industrija • SIER vo momentov ima 17.332 ~lenovi

  15. ULOGATA NA SIER VO METALNATA INDUSTRIJA VO MAKEDONIJA • Porastot na produktivnosta i profitite vo metalnata industrija ne ja sledi dvi`eweto na platite na rabotnicite (spored iznesenite podatoci, vo Makedonija platite se na mnogu nisko nivo); • Poradi toa SIER svoeto deluvawe go naso~uva vo pravec na obezbeduvawe podobra socijalna pravi~nost i se stremi za ostvaruvawe na taa cel preku nekolku prioritetni aktivnosti.

  16. SIER intenzivno raboti vo slednive oblasti: • vr{ewe pritisok (zaedno so drugite sindikati) za donesuvawe zakonska regulativa za minimalna plata; • vr{ewe pritisok so cel prinuduvawe na rabotodava~ite da se organiziraat zaradi pregovarawe za granski kolektivni dogovori; • organizrawe na seu{te neorganiziranite rabotnici; i • podobruvawe na funkcioniraweto na sindikatot so osovremenuvawe na organizacionata struktura i vnatre{no reorganizirawe.

  17. SIER e polnopraven ~len na IMF u{te od 1995 godina, od 1996 e godina ~len na ICEM i vo 2005 godina stanuva ~len i na EMF. • Me|unarodnata sorabotka i poddr{kata od me|unarodnite sindikalni asocijacii e va`na alka vo deluvaweto i ostvaruvaweto na programskite aktivnosti na SIER vo uslovi na globalizacija.

  18. Blagodaram za vnimanieto!

More Related