FOKUSNE SKUPINE V RAZISKOVANJU DRUŽINSKE IN ZAKONSKE TERAPIJE

1. FOKUSNE SKUPINE V RAZISKOVANJU DRUŽINSKE IN ZAKONSKE TERAPIJE

2. Ilustrativni primer • npr. želimo zvedeti, zakaj je bilo udeležencem neko predavanje všeč – povabimo nekaj ljudi, ki so bili na predavanju, in jih vprašamo, da razpravljajo o tem, kaj jim je bilo všeč • Ko nek udeleženec podeli misel, jo lahko drug ovrednoti, ali se tretji spomni kaj novega. • Moderator si po srečanju zapiše teme, ki so se pojavile, tajnica pa transkript avdio posnetkov, ki ga nato raziskovalni tim pregleda in izloči zaželjena vedenja in kvalitete ter ilustrativne primere. Nato jih tim ponovno pregleda in kategorizira v teme.

3. Značilnosti • Permisivno, negrozeče okolje. • Za razumevanje perspektive udeležencev in pogledov na določeno temo. • Sinergističen učinek ali učinek snežne kepe skupinske razprave rezultira v bogatih idejah. • Rezultati so ponavadi praktični in udeleženci se ponavadi dobro počutijo.

4. Filozofske predpostavke • Možne različne filozofske predpostavke: • pozitivistični raziskovalec (predvideva objektivno realnost): npr. za ustvarjanje idej za kvantitativne postavke za merjenje te realnosti • po-pozitivistični raziskovalec (verjame v objektivno realnost in v nesposobnost ljudi, da bi jo v polnosti spoznali): npr. za nakazovanje ali približek tej realnosti • socialni konstruktivist (zavrača objektivno realnost): npr. za določitev subjektivne, vzajemno konstruirane skupine prepričanj, ki zadevajo določene teme.

5. Raziskovalna vprašanja • Ni primerno za preverjanje pomembne razlike ali generaliziranje s statistično natančnostjo na populacijo • Primerno, če želi raziskovalec razumeti fenomen z vidika skupine ljudi, ki so izkusili ta fenomen. • Za evalvacijo programa. • Za razvoj vprašalnikov. • Dobre in slabe strani koncepta ali politike • Ustvarjanje teorije in razlag. • Razumevanje, kaj se dogaja v organizaciji • Odkriti občutljive teme • ….

6. Evalvacija programa (družinska terapija) • Fokusna skupina, preden se začne projekt • Analiza potreb • Kakšne so potrebe parov in družin, ki jim je projekt namenjen? Kako lahko izpolnimo te potrebe? • Razvoj materialov programa • Ali ta brošura prinaša informacije na najbolj učinkovit način? Če ne, kako bi se jo dalo izboljšati? • Marketing • Kateri so najboljši načini za dosego skupine? Kako najbolje lahko uporabimo medije? Katere medije osebe, ki uporabljajo intravenozne droge in njihove družine berejo/gledajo/poslušajo? Kam naj damo te informacije o našem programu, tako da jih bodo videli? • Načrt programa: • Kaj naj bodo komponente našega programa? Katere komponente bodo najbolj zadovoljile potrebe udeležencev? Kako naj bodo te komponente organizirane? • Strateško načrtovanje • Kateri so dolgoročni in kratkoročni cilji našega programa? Kako lahko najbolje naslovimo te cilje? Katere cilje naj bi najprej naslovili? Zakaj? • Katere potencialne napotitvene vire bi morali nasloviti? Kako jih bomo kontaktirali?

7. Evalvacija programa (družinska terapija) • Fokusna skupina med programom • Evalvacija programa med izvajanjem • Ali program deluje tako, kot naj bi deloval? Kaj vam je všeč glede programa? Kaj vam ni všeč? Kaj naj bi spremenili glede programa, da bi bil bolj odziven na potrebe klienta? • Zmanjševanja izpada in neudeležbe • Zakaj ste prenehali obiskovati program (ali zakaj niste prišli na program)? Kaj bi mi lahko naredili, da bi vas opogumili, da bi ostali vključeni?

8. Evalvacija programa (družinska terapija) • Fokusna skupina po programu • Evalvacija programa • Kaj vam je bilo najbolj všeč glede programa? Kaj vam je bilo najmanj všeč? Katere informacije boste najverjetneje uporabili? Kako jih boste uporabili? Kaj mislite, da bi bilo potrebno spremeniti glede programa, da bi bil bolj učinkovit? • Nudenje povratne informacije organizaciji • Kaj je učinkovito glede načina, na katerega ta organizacija (vodja, program, oddelek) deluje? Kaj naj bi spremenili? Zakaj? Kako naj bi bilo to spremenjeno?

9. Vzorčenje in procedura izbire • Ponavadi sestavljena iz 6-12 oseb (manj če potrebujemo bolj poglobljene informacije – npr. emocionalno nabite ali kontraverzne teme); večje ali manjše število povzroča probleme. Idealno 8 (povabimo ponavadi 10). • Bolje imeti homogene skupine oz. več homogenih skupin (npr. kako starši, najstniki doživljajo družinsko terapijo v skupini) – paziti na življenjsko obdobje, religijo, SES, poročenost, rasa, spol. • Udeleženci naj bi poznali temo, ki se raziskuje • (primer: kako da se na področju v Jakarti otroci ne vključujejo v kriminalna dejanja – povabili družine iz tega področja, ki se ne vključujejo v kriminalna dejanja – posebej fante, dekleta, starše …). • Koliko fokusnih skupin za določen raziskovalni namen? Krueger (1988): dokler zadeve, ki se pojavljajo na skupini postanejo ponavljajoče se in neproduketinve. Potrebno je upoštevati tudi namene.

10. Procedure zbiranja podatkov • Vloga moderatorja: naj bi imel primerne veščine, vprašanja (Ali bi lahko razložili, kaj ste s tem mislili? Ali imate kakšen primer?), naj ne bi bil pristranski. Nekateri imajo tudi pomočnika (skrbi za tehnične zadeve, lahko pokomentira na koncu …) • Vodila intervjuja: vprašanja, ki jih moderator vpraša – iz raziskovalnega vprašanja. • 6-10 pisnih vprašanj (odprta, jasna, ki vzpodbujajo skupinsko razpravo) z možnimi podvprašanji. • Na začetku ponavadi bolj splošna, manj specifična tehnična vprašanja. • Fleksibilno izbiranje. • Specifične procedure zbiranja podatkov: snemanje na avdio (transkripti) ter zapiski, pa tudi video snemanje, enosmerna stekla itd.

11. Analiza podatkov • včasih dovolj že povzetki moderatorja, največkrat transkripti • indeksiranje podatkov, “cut-and-paste analyses” – različne vrste kodiranja (lahko vnaprej neke kategorije, lahko ne; večkratno branje …), tekst razdeljen v te kategorije; lahko interpretativna analiza. Priporoča se več analiz, več raziskovalcev. • različne vrste analize vsebine (npr. semantična – štetje emocionalno obloženih besed; pragmatična – določitev izjav o vzroku in posledici).

12. Poročanje rezultatov • včasih dolg transkript, potrebno da se vidijo pomembna drevesa v gozdu • največkrat pa neka reducirana oblika podatkov in analize – končni cilje je, da se identificirajo teme ali trendi in uporabijo navedki, da ilustrirajo te trende in da se jih interpretira v končnem poročilu. • Morgan in Krueger (1998): model surovih podatkov (vse komentarje udeležencev), opisni model (povzetek komentarjev z ilustrativnimi navedki), interpretativni model (povzetki opisov, ilustrativni navedki, raziskovalčeve interpretacije)

13. Prednosti in slabosti • Prednosti: • Hitre, niso drage • Uporabljajo sinergističen učinek (učinek snežne kepe) razprave v skupini • Spodbujajo fenomenološko, od konteksta senzitivno razumevanje • Slabosti: • Ne moremo kvantitativno testirati hipotez ali verjetnostnih ocen. • Možne pristranosti – ne vemo, ali so ugotovitve generalizabilne, ali pa je močan član skupine, nedomače okolje ali moderator vplival na pristranost. • So robustne, fleksibilne, kvalitativne procedure.

14. Etične zadeve • Veljajo pravila tako kot za ostale (informirano soglasje, možnosti zavrnitve povabila za udeležbo …) • Vendar problematično, ker lahko ostali člani skupine prekršijo zaupnost (raziskovalec lahko postavi pravila pred skupino; na koncu debriefing)

15. Veljavnost in zanesljivost • Zanesljivost: ni tako pomembna. Pomembna pa je zanesljivost procedur – določen protokol raziskave in uporaba večjih raziskovalcev, ki kodirajo. • Veljavnost: glede na namen – kako točno rezultati odražajo poglede udeležencev. Glede zunanje veljavnosti – dobro bi bilo vključiti še druge raziskovalne metode.

16. Raziskovanje/praksa • uporabno za mnoge praktične zadeve, ki izboljšajo klinične usluge (za ocenitev potreb, razumevanje problemov, ovrednotenje uslug) • praksa terapevta, ki pregleduje svoje posnetke in skuša poiskati teme, ali še bolj supervizijska skupina, je blizu fokusni skupini (bolj namerno – katere teme se pojavljajo, katere kategorije problemov, komunikacijskih vzorcev, emocij in intervencij)