PREDPISOVANJE FIZIKALNE TERAPIJE PRI BOLNIKIH PO MOŽGANSKI KAPI

1. PREDPISOVANJE FIZIKALNE TERAPIJE PRI BOLNIKIH PO MOŽGANSKI KAPI Dr.Nika Goljar,dr.med, asist.Daniel Globokar, dr.med.,spec.fizikalne medicine in rehabilitacije Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo

2. Prizadetost - oviranost prilagoditev/sprememba vedenja ali ozdravljenje.

3. akutna faza faza okrevanja faza dolgotrajnega prilagajanja faza kronične prizadetosti vplivanje na razvoj pravilnejših gibalnih vzorcev kompenzacija / adaptacija Faze okrevanja

4. Vzorec okrevanja po možganski kapi Flakcidna plegija Sinergistični gibi Selektivna aktivnost

5. DEJAVNIKI ZA SLABŠE OKREVANJE PO CVI • več spremljajočih bolezni • obojestranska možganska okvara • spominske motnje • zanikanje prizadete strani • inkontinenca za urin in blato več kot 3 tedne po kapi • huje okvarjena občutljivost in zaznavanje • flakcidna plegija več kot dva meseca • depresija • visoka starost

6. Za spastičnost, ki je posledica možganske kapi, je značilno, da je večja v mišicah, ki se upirajo težnosti • fleksorji na zgornjem udu • ekstenzorji na spodnjem udu

8. Fizioterapevtska obravnava – preprečevanje zapletov in postopna vertikalizacija • ohranjanje gibljivosti sklepov • izboljšanje mišične moči določenih mišičnih skupin • zniževanje mišičnega tonusa • kompenziranje senzoričnih in percepcijskih motenj

9. Fizioterapevtska obravnava • vzpodbujanje selektivne gibalne kontrole • izboljšanje drže in ravnotežja • izboljšanje koordinacije gibanja • učenje funkcionalnih aktivnosti • učenje hoje

10. Najbolj uveljavljene nevrofizioterapevtske metode • Bobath metoda • PNF • Model ponovnega motoričnega učenja

11. Pripomočki za hojo

12. Delovna terapija • učenje dnevnih aktivnosti • svetovanje pri prilagoditvi in opremi stanovanja

13. Dnevne aktivnosti • hranjenje • osebna higiena • presedanje • vožnja z vozičkom • kopanje • oblačenje/slačenje • kontrola sfinktrov • uporaba stranišča • gospodinjske aktivnosti

14. Težave pri učenju DA • slabo ravnotežje pri sedenju • izpad vidnega polja • vidno-prostorske motnje • vidno-motorične motnje

15. Tehnični pripomočki

16. MOTNJA GOVORA • V zgodnjem obdobju po kapi je 33% bolnikov afazičnih. • Izmed teh jih je po 6 mesecih močno afazičnih 33-50%, po 1 letu 25%.

17. Cilji logopedske obravnave • spodbujanje razumevanja • vaje branja, pisanja in računanja • spodbujanje in razvijanje verbalne komunikacije

18. Cilji logopedske obravnave • vzpostavljanje najbolj ustreznega načina komunikacije z bolnikom • iskanje nadomestnih načinov sporazumevanja

19. Kaj narediti za uspešnejše sporazumevanje z bolnikom z afazijo: • sporazumevanje naj bo preprosto, vendar tako kot je običaj med odraslimi; • dovolj časa za odgovor; • večkrat ponoviti sporočilo; • okolje-hrup, drugi moteči dejavniki

20. Nevropsihološka obravnava bolnikov • Psihodiagnostika • Psihoterapija • Kognitivni trening

21. Upad umske zmogljivosti • oslabljena pozornost • spomin • učenje • motnje mišljenja in delovanja

22. Osebnostno-vedenjske spremembe • Nerazpoloženje • Napetost • Nemir • Umik

23. Čustvene spremembe • splošno čustveno nazadovanje • znižana sposobnost obvladovanja čustev • zaskrbljenost in depresivnost • zanikanje posledic kapi

24. Boleča rama • 43-70% bolnikov po možganski kapi • bolečine se ponavadi pojavijo 2.-3. mesec po kapi • gibljivost rame zelo boleča in omejena, zlasti zunanja rotacija in abdukcija • bolečine močnejše ponoči

25. Možni vzroki bolečine v rami • subluksacija glenohumeralnega sklepa • poškodba mehkih tkiv ob nepravilnem rokovanju z bolnikom pri negi in vajah • poškodba brahialnega pleteža • adhezivno vnetje ovojnice ramenskega sklepa • spastičnost ramenskih mišic

26. Obravnava boleče rame po CVI • pravilni položaji • pasivne in aktivne asistirane vaje • kriomasaža • TENS • UZ • ES ključnih mišic rotatorne manšete • Medikamentna podpora

27. Spastičnost Pretirana nenadzorovana refleksna dejavnost, ki je posledica okvare zgornjega motoričnega nevrona.

28. Terapija • Fizikalna terapija • Nevrofizioterapija • Krioterapija / toplota / UZ • FES / TENS/ podpražna stimulacija • Opornice • Lokalni anestetiki • Nevroliza z alkoholom ali fenolom

29. Cilji terapije • zmanjšanje spastično zvišanega mišičnega napona • zmanjšanje bolečih spazmov • izboljšanje obsega gibanja • izboljšanje funkcijskih sposobnosti bolnika • lažje izvajanje higiene in nege telesa

30. Terapija spastičnosti • Zdravila/tizanidin,diazepam,baclofen • Botulin toksin • Baclofenska črpalka • Kirurški posegi • Položajne ali korekcijske opornice

31. Motnje vida (hemianopsija, percepcijske motnje) po kapi lahko znatno ovirajo funkcionalno izboljšanje. Izpad vidnega polja lahko vpliva na ravnotežje, povzroči negotovo hojo in padce, težave pri spoznavanju in razporeditvi predmetov v okolju, težave pri branju in pisanju. Če se, se običajno izpad vidnega polja popravi v 10-14 dneh, kasneje ni večjih sprememb.

32. apraksija Ideomotorna apraksija dokaj pogosta, pri približno 50% bolnikov z obsežno lezijo v levi hemisferi (parietalno ali v področju korone radiate). Pri približno ½ bolnikov se stanje v prvih 5 mesecih izboljša, okrevanje lahko pričakujemo, če je parietalna možganska skorja delno ohranjena.

33. Akutna možganska kap na terenu VERIGA PREŽIVETJA 7DDETECTION klinika DISPATCH 112 DELIVERY prevoz, oskrba,obveščanje DOOR prioriteta za sprejem DATA takojšnja diagnostikaDECISION odločitev ob dgDRUG aplikacija/intervencije

34. Možganska kap-do kdaj? • 4 milijoni letno v Evropi(1) • 3.najpogostejši vzrok smrtnosti • Umrljivost se podvoji na 5 let po CVI • Incidenca mladi 10/100000, starejši 200/100000 A.Grad.Možganska kap do kdaj Maribor 2007

35. Možnosti za rehabilitacijo po možganski kapi v Sloveniji • zgodnja rehabilitacija je organizirana kot timska obravnava le v 4 bolnišnicah

36. Možnosti za rehabilitacijo po možganski kapi v Sloveniji • V enega od rehabilitacijskih programov vključenih le 47% bolnikov • rehabilitacija na domu organizirana v 2 ZD v Sloveniji

37. CILJI • Akutna možganska kap je urgentno stanje, ki zahteva urgentno diagnostično in terapevtsko obravnavo • Zgodnja rehabilitacija nujna in dostopna vsakemu bolniku

38. CILJI-IZZIVI • razumevanje nevrofizioloških procesov okrevanja, • združevanje rehabilitacijskih postopkov s farmakološkim zdravljenjem, • tehnološki razvoj, • nevrotransplantacija, raziskave izvornih celic ter prednosti dobro organizirane zdravstvene službe

39. CILJI-IZZIVI V SLOVENIJI • zdravljenje v akutni fazi v enotah za možgansko kap, • oskrba bolnikov multidisciplinarna (s strokovnjaki, posebej izobraženimi o možganski kapi), • programi rehabilitacije na domu

40. CILJI-IZZIVI V SLOVENIJI • načela kognitivno motoričnega učnega modela • novejše metode (robotika, navidezno okolje, telerehabilitacija) • programi za dolgotrajno psihološko podporo bolnikom po kapi in njihovim svojcem.