DELOVNO SREČANJE VODIJ PT IN KOORDINATORJEV TJ Katja Pavlič Škerjanc, Ljubljana 4/12-2008

1. Projekt SPORAZUMEVANJE V TUJIH JEZIKIH - Uvajanje inovativnih pristopov k poučevanju tujih jezikov z vključevanjem tujih učiteljev v izvedbeni kurikulum NAČRTOVANJE IZVAJANJA IN SPREMLJANJA ŠOLSKIH RAZVOJNIH PROJEKTOV DELOVNO SREČANJE VODIJ PT IN KOORDINATORJEV TJ Katja Pavlič Škerjanc, Ljubljana 4/12-2008 Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

2. KLJUČNI KONCEPTI Razvoj(no delo) – Pilotni projekti – Diseminacija rezultatov • Medkulturna (komunikacijska) zmožnost • Avtentičnost (učni cilji - učne situacije - oblike ocenjevanja oz. vrednotenja dosežkov) • Jezik skozi kurikul (v vsebino usmerjeno učenje TJ, razvijanje strokovne pismenosti) • Izvedbeni kurikulum (načrtovanje izvajanja – izvajanje - spremljanje izvajanja – vrednotenje izvajanja) • Integrativni kurikulum (kurikularne povezave – predmetno in medpredmetno povezovanje) • Sodelovalno poučevanje • Timsko poučevanje • Projektni pristop (k učenju in poučevanju)

3. Projekt “Tuji učitelji” inpilotni (šolski razvojni) projekti Ministrstvo za šolstvo in šport Zavod RS za šolstvo ►preverjanje in dograjevanje ustreznosti rešitev v tesnem sodelovanju s šolami • šolski projektni timi →pilotni šolski razvojni projekti • Strateška raven (→koncepti → izhodišča, smernice) • Taktična raven (→ navodila in priporočila) • Operativna raven (→ izvedbene rešitve, preverjene v praksi)

4. ČEMU ŠOLSKI RAZVOJNI PROJEKTI? Z razvojnim projektom šola • na načrten in sistematičen način • spreminja (= izboljšuje) • svojo prakso (= ustaljene načine delovanja, tj. izvajanja vzgojno-izobraževalnega procesa v vseh ali nekaterih elementih), • da bi spremenila(= izboljšala) • učne dosežke učencev (oz. nekaj, kar bo posredno izboljšalo učne dosežke učencev).

5. Cilji in pričakovani dosežki projekta “TUJI UČITELJI” • Nadgrajevanje kakovosti pouka tujih jezikov z inovativnimi pristopi, ki jih omogočata • dvig avtentičnosti učnih situacij (komunikacija med dijakom/dijaki in učiteljem, ki mu je cilji jezik prvi jezik); • sodelovalno poučevanje v večkulturnih timih (slovenski in tuji učitelj tujega jezika, tuji učitelj tujega jezika in slovenski učitelj nejezikovnega predmeta); • Dodelava koncepta in preskušanje alternativnih možnosti za vzpostavitev sistema vključevanja tujih učiteljev v kurikule slovenske osnovne in srednje šole: • vloga in naloge, • profesionalne kompetence (strokovna usposobljenost – zahtevana izobrazba), • dostopnost (znotraj sistema, tj. šolam, in na šoli, tj. učencem in/oz. dijakom), • financiranje.

6. Cilji in pričakovani dosežki projekta “TUJI UČITELJI” • Preskrbeti trdne “dokaze”, da z vključitvijo tujih učiteljev v izvedbeni kurikulum bistveno nadgrajujemo (“dodana vrednost”) oz. izboljšujemo kakovost poučevanja tujih jezikov v slovenski šoli (kazalci kakovosti?) • Poiskati in preskusiti različne organizacijske modele njihove umestitve v izvedbeni kurikulum (kažipotne rešitve) • Izdelati didaktična in organizacijska priporočila in učna gradiva za sodelovalno,še zlasti timsko poučevanje (TJ +TJ, TJ + NJP) • Izdelati zbirko učnih gradiv in (didaktičnih) vodnikov za učitelje , ki podpirajo sodobne pristope k poučevanju TJ (kompetenčni pristop, v vsebino usmerjeni pristop, medkulturni pristop)

7. VLOGA IN NALOGE TUJEGA UČITELJA • Je samostojen strokovnjak, ki naj bi ustvarjalno in inovativno prispeval k dvigu kakovosti pouka tujega jezika po načelih sodelovalnega poučevanja (NB različne oblike, ne le timsko!). • Je ne samo ambasador kulture, katere predstavnik je, ampak tudi dejavni promotor večkulturnosti. • Izvaja pouk oz. sodelujepri pouku • obveznega in izbirnega dela programa (praviloma 80% neposrednega vzgojno-izobraževalnega dela), • interesnih dejavnosti oz. obveznih izbirnih vsebin (praviloma največ 10 %) ter • obšolskih dejavnosti (praviloma največ 10 %).

8. “TUJI” UČITELJ? Zahtevana poklicna izobrazba – zahtevane poklice kompetence? • Rojeni govorec vs.UČITELJ ? • učitelj (tujega) jezika in/ali • nejezikovnega predmeta? • Monokulturalni vs.interkulturalni učitelj? • Ciljni jezik = • prvi (materni) jezik? • drugi jezik (bilingvalni = bi-/-plurikulturalni govorci)? • tuji jezik (vendar njen/njegov prvi jezik ni slovenščina)?

9. NAČRTOVANJE: Ravni in smeri Če ne uspeš načrtovati, načrtuješ neuspeh…

10. IZVEDBENI KURIKULUM OKOLJE PREDPISANO zakoni, pravilniki … (…MŠŠ) PRIČAKOVANO dijaki, starši, okolje (…ZŠ, konzorcija) ŽELENO učitelji, ravnatelj, drugi delavci MOŽNO kadrovske, prostorske, finančne idr. omejitve ŠOLA

11. Kaj moramo narediti? → PREDPISANO (predpisi države: obvezno – nacionalni kurikul) • Kaj naj bi naredili? → PRIČAKOVANO (pričakovanja dijakov, njihovih staršev, ožjega in širšega okolja: izbirno – izvedbeni kurikul) • Kaj bi radi naredili/delali? → ŽELENO (nagnjenja in želje izvajalcev, tj. ravnatelja, učiteljev in drugih zaposlenih: izbirno – izvedbeni kurikul) vs. • Kaj (z)moremo narediti? → MOŽNO (analiza stanja - ocena razmer, izzivov, omejitev in tveganj, opredelitev nujnih pogojev za izvedbo - uresničljivost ciljev, izvedljivost dejavnosti…– izvedbeni kurikul)

14. načrtovanje razvojnih projektov KLJUČNI POJMI: • razvoj • projekt • cilj(i) projekta • (pričakovani) dosežki oz. rezultati • dejavnosti (za doseganje cilja oz. ustvarjanje dosežkov • kazalniki kakovosti, • kriteriji in merila • spremljava • evalvacija • diseminacija

15. Spremembe kot stalnica pomenijo nenehno prisotnost določene stopnje kaosa. Sprememb je vedno več in vedno bolj kompleksne so. Kaj edino lahko storimo? (Po)iščemo zase (kot posameznika, za svojo šolo itd.) najbolj ustrezen odgovor ne naslednje (bistveno) vprašanje: KAKO BOM(O) SKRAJŠAL(I) ČAS IN ZMANJŠAL(I) GLOBINO KAOSA?

16. NALOGE ŠOLSKEGA PROJEKTNEGA TIMA Naloge PT: • načrtovanje, • vodenje, • spremljanje, • evalviranje razvojnega projekta (šolskega razvojnega projekta, pilotnega šolskega razvojnega projekta) UČINKOVITO NAČRTOVANJE: • Načrt je izvedljiv. (= uspešno prestane preizkus racionalne evalvacije) • Načrt nas pripelje do cilja. (= predvideva vse potrebne aktivnosti, določa ustrezne časovne okvire, upošteva oz.odpravi vse omejitve…)

17. NALOGE ŠOLSKEGA PROJEKTNEGA TIMA Načrt ima • jasne cilje, poleg splošnih tudi operativne, • pričakovane dosežke (materialne in nematerialne), • ter ciljem in dosežkom skladne dejavnosti, • zagotavlja sprotno spremljavo izvajanja • ter takojšnje odpravljanje napak in pomanjkljivosti. Načrt temelji na oceni dosegljivosti ciljev oz. izvedljivosti dejavnosti. ► Učinkovit načrt upošteva vse omejitve: • človeške • izvajalcev – razpoložljivost, pripravljenost/motiviranost, znanje/zmožnosti izvajalcev, • koristnikov – interesi, pogoji…, • materialne– prostor, sredstva • časovne…

18. 5 1 Obvladljiva velikost 3 2

19. zahteve in pričakovanja(notranjih in zunanjih udeležencev projekta) → cilji(kaj želimo doseči) → procesi (strategije in dejavnosti) ► spremljava in evalvacija kakovosti procesov? → produkti (rezultati, dosežki) ►spremljava in evalvacija kakovosti produktov?

20. Cilj šolskega razvojnega projekta je novost(sprememba oz. nadgradja nečesa obstoječega ali uvedba nečesa povsem novega),ki jo vodstvo šole in učitelji želijo vpeljati v svoje vzgojno-izobraževalne delo, da bi na ta način - neposredno ali posredno – izboljšali učne dosežke dijakov. Cilj razvojnega projekta si šola zastavi • na osnovi zahtev in pričakovanj, ki jih prednjo postavljajo vsi, ki so zainteresirani za rezultate projekta (Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo in šport, dijaki, njihovi starši, ožje ali širše okolje itd.), • subjektivnih možnosti: • svojih lastnih interesov, • svojih zmožnosti (znanja in veščine) in • objektivnih možnosti: • kadrovskih, materialnih (prostorskih in finančnih), zakonodajnih ipd.

22. NAČRT izvajanja, spremljanja in evalviranja • Cilji • Pričakovani dosežki • Kazalniki kakovosti dosežkov (kvantitativni in kvalitativni) • Kriteriji in merili ocenjevanja kakovosti • Dejavnosti za doseganje ciljev • Kazalniki kakovosti procesov (kvantitativni in kvalitativni) • Kriteriji in merili ocenjevanja kakovosti • Omejitve in tveganja • Načini odpravljanja omejitev in zmanjševanja tveganj • Nujni pogoji

23. Cilj in pričakovani dosežkišolskega razvojnega projekta Cilj je običajno izražen bolj splošno, npr.: • vpeljava medkulturne dimenzije v izvedbeni kurikulum, pričakovani dosežki, materialni in nematerialni, pa so izraženi konkretneje, npr.: • medkulturna dimenzija kot poudarjeni cilj pri vseh predmetih; • interdisciplinarni projekti, katerih cilj je razvijanje medkulturne zmožnosti; • programi medkulturnega sodelovanja s šolami v domovini in tujini.

24. Kazalci/Kazalnikikakovosti Dosežki morajo biti oblikovani tako, da bodo merljivi tako kvantitivno kot kvalitativno. • Za merjenje kakovosti dosežkov potrebujemo torej ustrezne kazalnike (tj. nekaj, kar nam bo pokazalo, ali je cilj dosežen), • opremljene s kriteriji (tj. nekaj, kar bomo uporabili kot vodilo za vrednotenje oz. presojanje kakovosti dosežkov) in • merili (tj. nekaj, s čimer bomo ugotavljali, do kolikšne mere je pričakovana kakovost dosežena glede na določeno vodilo).

30. Učni cilji, povezani s cilji šolskega razvojnega projekta ► RAVEN DIJAKOV (tj. učni cilji in pričakovani učni dosežki dijakov, ki jih bodo omogočile spremembe v izvajanju učnega procesa) UČNI CILJI: RAZVIJANJE STROKOVNE PISMENOSTI V SLOVENŠČINI IN TUJIH JEZIKIH