TRENDI IN PERSPEKTIVE SODOBNE PSIHOLOGIJE

1. TRENDI IN PERSPEKTIVE SODOBNE PSIHOLOGIJE Psihično blagostanje in zdravje Pozitivna psihologija

2. Psihično blagostanje in zdravje • Pozitivna psihologija • Psihično blagostanje

3. Pregled vsebine • Pozitivna psihologija • Pozitivno mišljenje in pozitivna iluzija • Pozitivni in negativni afekt • Optimizem • Psihično blagostanje • Psihično blagostanje in zdravje

4. K pozitivni psihologiji • Sreča kot cilj človeškega bivanja • “misery bias” • ukvarjanje z negativnim • na eni strani logično • na drugi strani izkrivlja podobo človeka • Vpliv humanistične in eksistencialne psihologije (Maslow, Rogers, Frankl) • Zanimanje za kakovost življenja • Psihološki vidiki kakovosti življenja • Nujni, vendar ne edini • Naraščajoči trend pozitivne psihologije v zadnjih dveh desetletjih

5. Pozitivna naravnanost, pozitivna iluzija in samopovečevanje • Pozitivno mišljenje in pozitivna naravnanosti • Koliko pozitivne naravnanosti je pozitivno? • Kolizija mnenj • Realizem in celo kritičnost kot znak psihične prilagojenosti (npr. v odnosu do psihotičnega nerealizma) • Iluzorni optimizem kot znak psihičnega zdravja in boljšega počutja • Iluzivnost kot znak obrambnega nevroticizma • Pozitivna iluzija in samopovečevanje (Taylor & Brown, 1988; Taylor in sod., 2003) • Nerealistično pozitivno samozaznavanje • Izrazito optimističen odnos do prihodnosti • Precenjevanje možnosti nadzora nad okoljem • Pozitivna iluzija je pogosta in je dokaj stabilna • Protektivni učinki pozitivne naravnanosti in pozitivne iluzije • Pozitivno korelira z uspešnostjo soočanja s stresom (Taylor & Armor, 1996) • Povzroča več samoprevar, vendar s tem dviguje občutje zadovoljstva (psihično blagostanje) (Erez in sod., 1995) • Negativno dogajanje pri pozitivni iluziji manj depresivno vpliva (Lightsey, 1994) • Pozitivna iluzija korelira z večjim spominom za pozitivno dogajanje in tudi tako vpliva na psihično blagostanje in zdravje (Seidlitz & Diener, 1993) • Negativna naravnanost ima nasprotne učinke • To velja zlasti za ruminacijo (“prežvekovanje”) negativnih vsebin

6. Kdaj pozitivna iluzija ni pozitivna? • Teza, da pozitivna iluzija spodbuja psihično zdravje je v nasprotju s pogostim stališčem, da je realistično in realno samokritično gledanje bolj adaptivno in značilno za psihično zdravje (prim. Maslow, Jahoda) • Colvin & Block, 1994 npr. zavračata tezo, češ da je raziskovalnih rezultati zaenkrat še ne potrjujejo; podobno Shedler, Mayman & Manis, 1993 (Taylor in Brown to zavračata) • Kdaj pozitivna iluzija ni adaptivna in kdaj ni povezana s psihičnim zdravjem? • Če gre za obrambno motivirano iluzornost (Shedler in sod., 1993) • Če gre za pretirano nerealno gledanje • Ko se soočimo s premočno nasprotno evidenco, je verjetnost, da bomo izgubili optimizem, velika • Pri soočanju z nekaterimi življenjskimi dogodki (npr. s smrtjo), je potrebno za boljše počutje – dolgoročno – sprejeti neizogibno • Faza sprejemanja v modelu Kübler-Rossove (empirični dokazi, da sprejemanje olajša psihično počutje so dokaj šibki) • Če se na njej gradi iluzorno visoko samospoštovanje (Baumeister, 1998)

7. Ali in zakaj pozitivni učinki? • Ali pozitivna iluzija res promovira psihičo zdravje? • Vsekakor lahko ustvarja več subjektivnega dobrega počutja, kar je pomembna, vendar samo ena sestavina psihične prilagojenosti in psihičnega zdravja • Možno je, da ima v soočanju s stresom kratkoročno dobre, dolgoročno pa slabše (McEwen, 1998) • Kako deluje pozitivna iluzija na psihično zdravje? • Neposredno • Pozitivna iluzija je povezana s pozitivnim afektom in tako povečuje privlačnost življenja in neposredno vpliva na zadovoljstvo in psihično blagostanje • Pozitivna pričakovanja v večji meri osmišljajo življenje (Frankl) • Znižuje biološko odzivnost na stres (Taylor in sod., 2000) • Posredno • Pozitivna pričakovanja omogočajo konstruktivnejšo oceno stresnega dogajanja in spodbujajo večjo aktivnost, angažiranje in druge vidike uspešnejšega soočanja s stresom • Zaradi selektivnega delovanja pozitivne iluzije se manjša teže negativnih dogodkov in veča teža pozitivnih

8. Taylor in sod., 2003 • Pozitivna iluzija, obrambnost, psihološke rezerve (osebnostne lastnosti, strategije soočanja, cilji) in biološka aktivnost • Pozitivna iluzija korelira z nižjo biološko odzivnostjo na stres in znižuje raven kortizola

10. Pozitivna emocionalnost • razpoloženje, afekt • pozitivni, negativni • povezave z drugimi osebnostnimi dimenzijami • optimizem-pesimizem • zadovoljstvo, sreča • kakovost življenja (psihološki in drugi vidiki) • dobro počutje, zadovoljstvo z življenjem (Diener) • srečnost (Myers, Ellis) • preplavljenost (Csikszentmihalyi) • upanje • dobro življenje • življenjski smisel (Frankl)

11. Razpoloženje in afekt • razpoloženja • afekt • afekt: ena ali dve bipolarni dimenziji? • negativni afekt • pozitivni afekt • merjenje afekta

12. Razlogi in funkcije emocionalne naravnanosti • evolucijska in motivacijska vrednost • negativna emocionalnost • izogibanje nevarnostim (strah) • izogibanje sramoti, ponižanju (sram) • izboljšanje, napredek (kes, krivda) • počitek, restitucija, socialni učinek (žalost) • agresivnost • odstranitev nevarnosti, groženj • pozitivna emocionalnost • zagotavlja, da prevladajo težnje približevanja, kadar je potrebno (hrana, varnost, socialna opora, spolnost...) • genetska komponenta je znatna (študije dvojčkov) • življenjski slog (obojestranska povezanosti) • delovanje jaza • sebislužna pristranost (self-serving bias) • stvari vidimo tako, da je to nam v prid • dviganje samospoštovanje

13. Pozitivni in negativni afekt • Stabilni vidik razpoloženja • Pozitivni afekt • Negativni afekt • Neodvisnost ali bipolarnost? • merimo potezo ali stanje! entuziazem mirnost anksioznost depresija

14. PANAS in TMP lestvica • Neodvisnost ali bipolarnost? • merimo potezo ali stanje! • Merjenje PA in NA • PANAS (Watson, Clark, & Tellegen, 1988) • Multidimensional Personality Questionnaire (MPQ; Tellegen, 1982 ) • Faktorsko konstruiran vprašalnik osebnosti, 11 potez in 3 dimenzije višjega reda: pozitivna emocionalnost (sorodno ekstravertnosti), negativna emocionalnost (sorodno nevroticizmu) in siljenost (“constraint”, korelira s psihoticizmom) Auke Tellegen

15. PA in NA: raziskovalni rezultati • Charles, Reynolds, Gatz (2001) • osebnost • E, impulzivnost - višji PA, E tudi stabilizira PA • N višji NA, N tudi zmanjša upad NA s starostjo • starost • NA upada, PA relativno stabilen do starosti (nasprotujoči rezultati za starost, po enih naraste, po drugih upade) • ni sledu o krizah! • socioemocionalna selektivnost: naučeno izogibanje NA? • konstruiranje okoliščin, ki vzbujajo PA? • spol • ni večjega vpliva

16. NA: longitudinalna študija (Charles in sod.) konstanten upad

17. PA: longitudinalna študija (Charles in sod.) stabilnost: 15-55 rahel padec: 60-85

18. Dedljivost PA in NA • Tellegen in sod., 1988 (MPQ) • Tellegen, A., Lykken, D. T., Bouchard, T. J. Jr., Wilcox, K. J., Segal, N. L. & Rich, S. (1988). Personality similarity in twins reared apart and together. Journal of Personality and Social Psychology, 54, 1031-1039. • Lykken, D. T., McGue, M., Tellegen, A. & Bouchard, T. J. Jr. (1992). Emergenesis: Genetic traits that may not run in families. American Psychologist, 47, 1565-1577.

19. Dedljivost PA in NA (nad.) • Močna sta zlasti genetski vpliv in vpliv nedeljenega okolja • Pri večini potez je nakazano običajno, additivno dedovanje, razen pri socialni potenci, kontroli in pozitivni emocionalnosti (nizki C parametri)

20. Odnos med pozitivnim in negativnim afektom • Reich, J. W., Zautra, A. J. & Davis, M. (2003). Dimensions of Affect Relationships: Models and Their Integrative Implications. Review of General Psychology, Vol. 7,  No. 1,  66-83. • Gre za dve neodvisni ali eno bipolarno dimenzijo? • Bivariatni model • Univariatni model • Raziskovalni izsledki podpirajo oba modela (Diener, 1999; Green et al., 1999; Russell & Barrett, 1999; Tellegen, Watson, & Clark, 2000; Watson, Wiese, Vaidya, & Tellegen, 1999). • Kdaj delujeta bolj in kdaj manj povezano? • Odvisnost od konteksta, npr. stresa: dinamični model odnosa med afektoma

21. Metode raziskovanja odnosov med afektoma • Študije življenjskih dogodkov • Faktorske in druge multivariatne analize • Nevropsihološke študije (snemanje možganske aktivnosti)

22. Izsledki • Zautra, Reich, Davis, Nicolson, and Potter (2000).

23. Zaključki • Stres je moderator odnosa med pozitivnim in negativnim afektom • V nestresnih okoliščinah sta pozitivni in negativni afekt neodvisna, v stresnih okoliščinah pa se začenjata izključevati (pojavi se /negativna/ korelacija med njima)

24. Posledice za svetovalno in terapevtsko prakso • Ni vseeno, ali sprejmemo univariatni ali bivariatni model • Klasični terapiji je bliže univariatni (če zmanjšujemo negativni afekt, se povečuje pozitivni) • A kot kaže je bolj veljaven bivariatni (to pomeni, da zmanjševanje enega še avtomatično ne pomeni večanja drugega in obratno) • Zmanjšanje negativnega afekta zmanjšuje distres, vendar ne krepi pozitivnega afekta • Spodbujanje pozitivnega mišljenja in angažiranja povečuje pozitivni afekt, vendar ne zmanjšuje negativnega • Pod stresom se poveča pričakovanje negativnih izidov in negativni afekt prevzame dominantno vlogo v kogniciji: potrebno je priznati in sprejeti negativno kognicijo (“mindfulness”), to zmanjša stres, omogoči razdružitev obeh afektov in s tem “osvobodi” pozitivni afekt in zmanjša redukcijo emocij na negativni aspekt

25. PA, NA in nevropsihologija • Richard J. Davidson • nevrološke študije (PET, fMRI) • amygdala - NA • prefrontalna regija • PA - aktivacija leve • NA - aktivacija desne • leva PR inhibira delovanje amygdal in reducira stresni hormon kortizol • novi antidepresivni preparati NA PA NA

26. Hemisfernost in emocionalnost • Hemisferne razlike v procesiranju in vpletenosti emocij • Aktivacija levega prefrontalnega korteksa – pozitivne emocije • Aktivacija desnega prefrontalnega korteksa – negativne emocije • Nizko vzburjenje LH deprimira, nizko vzburjenje DH sprošča Bolj aktivna pri pozitivnih emocijah Bolj aktivna pri negativnih emocijah L D

27. Emocionalni vidik osebnosti • Diener, E., Smith, . & Fujita, F. (1995). The personality structure of affect. Journal of Personality and Social Psychology, Vol. 69, No. 1, 130-141 • Medosebne razlike v emocionalnosti in afektu • Obstajajo skupne dimenzije emocionalnosti, kot sugerirajo raziskave (pozitivni in negativni afekt)? (Bradburn, 1969 ; Bradburn & Caplovitz, 1965) • Ponovno: gre za dve relativno neodvisni dimenziji ali za eno bipolarno dimenzijo? ( Watson, 1988 ; Watson, Clark, & Tellegen, 1984 ; Watson & Tellegen, 1985 ) : (Green, Goldman, and Salovey, 1993: če kontroliramo napako merjenja, dobimo korelacijo -0,85!). • Kako so te dimenzije povezane z osebnostnimi?

28. Latentna struktura emocionalnosti • Za posamezne emocije • Faktorske analize • Podatki na osnovi • Samoocen • Dnevnega vzorčenja • Ocen drugih oseb

29. Matrice več potez – več metod • Pozitivne emocije • Negativne emocije

30. Dvofaktorski model emocionalnosti • Korelacije med emocionalnimi potezami • Testiranje dvofaktorskega modela

31. Zaključki • Emocionalnost deluje na ravni osebnostnih potez • Solucija z dvema latentnima dimenzijama je boljša od solucije z eno bipolarno dimenzijo • Vendar obstaja nedvomna substancialna negativna korelacija med pozitivnim in negativnim afektom • Ponovno lahko domnevamo, da se afekt povezuje z osebnostnimi dimenzijami, kot kažejo številne raziskave (zlasti z ekstravertnostjo in nevroticizmom) • Povezave so lahko večstranske • Vpliv osebnostne dispozicije na iskanje situacij, ki spodbujajo pozitivni ali negativni afekt • Vpliv centralnih živčnih mehanizmov, ki povezujejo afekt in osebnostne dimenzije (npr. BAS in BIS)

32. Naši podatki • Avsec, Musek (neobjavljeno) • Korelacije osebnostnih dimenzij in afekta • Latentne dimenzije osebnostno-afektivnega prostora

33. Rezultati: korelacije osebnostnih dimenzij in afekta

34. Rezultati: faktorska analiza

35. Zaključki • Ekstravertnost se povezuje s pozitivnim afektom • Nevroticizem se povezuje z negativnim afektom • Po naših podatkih se s pozitivnim afektom močno povezuje tudi odprtost

36. Afekt in osebnost • Zuckermanov model osebnosti • PA in ekstravertnost • NA in nevroticizem • Jeza in 3. faktor (agresivnost, impulzivnost, iskanje stimulacije, spominja na psihoticizem)

37. Optimizem - pesimizem • Martin E. P. Seligman • po naučeni nemoči: • naučeni optimizem • premagovanje pesimizma • tehnika distrakcije • samodiskusija • dejstva, alternative, distanciranje (zakaj bi pljuvali v lastno skledo?), dekastrofizacija nagativnega • pretirani optimizem • zmanjšuje odgovornost obnašanja

38. Atribucijski slogi in optimizem • Optimizem, pozitivno mišljenje • predicira zdravo obnašanje in boljše zdravje • na podlagi atribucij pozitivnega dogajanja • stabilne, globalne, internalne • Optimistična pristranost (pozitivna iluzija) • povezanost s samoučinkovitostjo • kdaj ne deluje pozitivno? • Smisel za humor

39. Atribucijski slogi in optimizem • Pričakovanja in atribucije podlaga optimizma (Peterson, 2000; Carver, Scheier, 2000; Seligman, 2001) • Merjenje • Attributional Style Questionnaire, Content Analysis of Verbatim Explanations (CAVE) negativni dogodki kot začasni, področno omejeni in posledica spleta okolnosti (ne po lastni krivdi)

40. Zadovoljstvo z življenjem • Subjektivni blagor in zadovoljstvo z življenjem • psihološki vidik kakovosti življenja • pomembnejši od nepsiholoških • Kaj je subjektivni blagor? • pri sebi zaznano dobro počutje, srečnost in zadovoljstvo z življenjem • objektivni vidiki • telesni, fizični blagor • ekonomski blagor

41. Subjektivno čustveno blagostanje • Definicija • Komponente SB • Merjenje • Dejavniki in povezave • Povzetek izsledkov in medkulturne primerjave • Teorije

42. Definicija SB • Ed Diener • Subjektivni blagor pomeni posameznikovo vrednotenje lastnega življenja, oceno tega, kako pozitivno oziroma negativno doživlja lastno življenje (Diener, 1984, 2000a,b). Pomensko torej ustreza pojmu sreče in nekateri raziskovalci ga dejansko uporabljajo kot strokovni sinonim za bolj poljudni izraz sreča. Diener in Diener (2001) pravita, da subjektivni blagor “predstavlja posameznikova vrednotenja lastnega življenja in vključuje srečo, prijetne emocije, zadovoljstvo z življenjem ter relativno odsotnost neprijetnih razpoloženj ter emocij.” Iz te definicije bi lahko razbrali, da se subjektivni blagor hkrati nanaša tako na emotivne kot kognitivne vidike vrednotenja lastnega življenja. Po Myersu (1992) gre pri subjektivnem blagru za “trajno občutje, da je življenje bilo in da je dobro.” Gre za zaznanje, “da je sedanji čas življenja ali celo življenje v celoti polno, smiselno in prijetno.” Ed Diener Well-being – “the pervasive sense that life has been and is good. It is an ongoing perception that this time in one's life, or even life as a whole, is fulfilling, meaningful, and pleasant” (Myers, 1993).

43. Komponente SB • Kognitivna komponenta • Zadovoljstvo z življenjem • Emocionalne komponente • Pozitivni afekt • Negativni afekt • Globalne in specifične komponente • hierarhična struktura SB (Diener, Suh, Oishi, 1997)

44. Globalne in specifične mere Lestvica zadovoljstva z življenjem (Diener Life Satisfaction Scale; Diener, Emmons, Larsen & Griffin, 1985) Dve verziji, kratka, daljša Druge lestvice npr. PANAS (za emocionalne aspekte SB, PA in NA) druge mere: ocene partnerjev, ožjih sorodnikov, prijateljev in znancev; agregacija samoocen v časovnih vzorcih; memoriranje prijetnih, pozitivnih dogodkov; razgovori in druge kvalitativne metode; biološke metode (indikatorji možganske frontalne asimetrije, facialna elektromiografija, raven kortizola v slini, merjenje očesnih reakcij idr.) Merjenje SB

45. 7 - Strongly agree • 6 - Agree • 5 - Slightly agree • 4 - Neither agree nor disagree • 3 - Slightly disagree • 2 - Disgree • 1 - Strongly disgree ____ In most ways my life is close to my ideal. ____ The conditions of my life are excellent. ____ I am satisfied with my life. ____ So far I have gotten the important things I want in life. ____ If I could live my life over, I would change almost nothing. Lestvica zadovoljstva z življenjem Below are five statements that you may agree or disgree with. Using the 1 - 7 scale below indicate your agreement with each item by placing the appropriate number on the line preceding that item. Please be open and honest in your responding. • 35 - 31 Extremely satisfied • 26 - 30 Satisfied • 21 - 25 Slightly satisfied • 20        Neutral • 15 - 19 Slightly dissatisfied • 10 - 14 Dissatisfied •  5 -  9   Extremely dissatisfied

46. Literatura • Obsežen seznam virov v članku: • Musek, J., Avsec, A. (2002). Pozitivna psihologija: Subjektivni (emocionalni) blagor in zadovoljstvo z življenjem. Anthropos, 2002, 1-3, str. 41-68.

47. Literatura • Allport, G. W. (1961). Pattern and growth in personality. New York: Holt, Rinehart, & Wilson. • Baltes, P. B., & Staudinger, U. M. (2000) Wisdom: A metaheuristic (pragmatic) to orchestrate mind and virtue toward excellence. American Psychologist, 55, 122-136. • Baltes, P.B. & Staudinger, U.M. (2000). Wisdom: The orchestration of mind and virtue towards excellence. American Psychologist. • Bandura, A. (1986). Social foundations of thoughts and action. Englewood Cliffs, New Jersey: Prentice-Hall, 1986. • Baumeister, R. F., & Exline, J. J. (2000) Self-control, morality, and human strength. Journal of Social and Clinical Psychology, 19, 29-43. • Benjamin, L.T. Jr. (1992) (Ed.) The history of American psychology. Special Issue, American Psychologist, 47, 2. • Buss, D.M. (2000). Quality of life: An evolutionary psychological perspective. American Psychologist. • Csikszentmihalyi, M. (1993). The evolving self. New York: HarperCollins. • Colvin, C. R. & Block, J. (1994). Do positive illusions foster mental health? An examination of the Taylor and Brown formulation. Psychological Bulletin, 116, 3-20. • Diener, E, Emmons, RA, Larsen, RJ, Griffin, S. The satisfaction with life scale. Journal of Personality Assessment 1985, 49:71-75. • Diener, E. (2000) Subjective well-being: The science of happiness, and a proposal for a national index. American Psychologist. • Gardner, H., Michaelson. M., & Solomon, B. (2000). The origins of good work. American Psychologist. • Erez, A., Johnson, D. E. & Judge, T. A. (1995). Self-deception as a mediator of the relationship between dispositions and subjective well-being. Personality and IndividualDifferences, 19, 597-612. • Hall, G.S. (1922). Senescence: The last half of life. New York: Appleton. • James, W. (1902). Varieties of religious experience. 1958 Reprint, New York: Mentor. • James, W. (1902). Varieties of religious experience. New York: Mentor Books. • Jung, C. (1933). Modern man in search of a soul. New York, Harcourt. • Kahneman, D. (1999). Objective happiness. In Kahneman, D., Diener, E. & Schwartz, N. Well-being: The foundations of hedonic psychology. New York: Russell Sage. Pp 3-25. • Koch, S. & Leary, D.E. (1985) (Eds). A century of psychology as science. New York: McGraw-Hill. • Larson, R. W. (2000). Toward a psychology of positive youth developmeny. American Psychologist. • Ledoux, J. & Armony, J. (1999). Can neurobiology tell us anything about human feelings. In D. Kahneman, E. Diener, & N. Schwartz (eds.) Well-Being. New York: Sage. • Lightsey, O. W. (1994). "Thinking positive" as a stress buffer: The role of positive automatic cognitions in depression and happiness. Journal of Counseling Psychology, 41, 325-334.

48. Literatura • Jung, C.G. (1936/1969). The archetypes of the collective unconscious. Vol. 9, The collective works of C.G. Jung. Princeton, NJ: Princeton University Press. • McCullough, M. E. (2000) Forgiveness as human strength: Theory, measurement, and links to well being. Journal of Social and Clinical Psychology, 19, 43-54. • McCullough, M. E., & Snyder, C. R. (2000) Classical sources of human strength: Revisiting an old home and rebuilding a new one. Journal of Social and Clinical Psychology, 19, 1-10. • Pavot, W, Diener, E, Colvin, R, Sandvik, E. Further validation of the satisfaction with life scale: evidence for the cross-method convergence of well-being measures. Journal of Personality Assessment 1991, 57:149-161. • Pavot, W, Diener, E. Review of the satisfaction with life scale. Psychological Assessment 1993, 5:164-172. • Shedler, J., Mayman, M.,& Manis, M. (1993).  The illusion of mental health.   American Psychologist, 48, 1117-1131. • Simonton, D. K. (2000) Creativity: Cognitive, personal, developmental, and social aspects. American Psychologist, 55, 151-158. • Simonton, D.K. (2000). Creativity: Cognitive, personal, developmental and social aspects. American Psychologist. • Smith, R. (1997). The human sciences. New York: W.W. Norton. • Tangney, J. P. (2000) Humility: Theoretical perspectives, empirical findings, and directions of future research. Journal of Social and Clinical Psychology, 19, 70-82. • Taylor, S. E. & Armor, D. A. (1996). Positive illusions and coping with adversity. Journal of Personality, 64, 873-898. • Taylor, S. E. & Brown, J. D. (1988). Illusion and well-being: A social—psychological perspective on mental health. Psychological Bulletin, 103, 193-210. • Taylor, S.E., Kemeny, M.E., Reed, G.M., Bower, J.E. & Gruenwald, T.L. (2000). Psychological resources, positive illusions, and health. American Psychologist. • Taylor, S. E. in sod. (2003). Are Self-Enhancing Cognitions Associated With Healthy or Unhealthy Biological Profiles? Journal of Personality and Social Pschology, Vol. 85,  No. 4,  605-615 • Terman, L. (1939). The gifted student and his academic environment. School and Society, 49, 65-73. • Terman, L., Buttenweiser, P., Johnson, W., & Wilson, D. (1938). Psychological factors in marital happiness. New York: McGraw-Hill. • Vaillant, G. (2000). The mature defenses: Antecedents of joy. American Psychologist. • Watson, J. (1928). Psychological care of infant and child. New York: Norton. • Winner, E. (2000). The origins and ends of giftedness. American Psychologist.

49. Spletne strani • http://www.teachpositivepsych.org/subjwellbeing.htm • http://www.teachpositivepsych.org/overview.htm • http://www.teachpositivepsych.org/flow.htm • http://www.teachpositivepsych.org/happiness.htm • http://www.teachpositivepsych.org/optimism.htm • http://www.teachpositivepsych.org/hope.htm • http://www.teachpositivepsych.org/goodlife.htm • http://s.psych.uiuc.edu/~ediener/index.html • http://www.davidmyers.org/happiness/links.html • http://www.davidmyers.org/religion/ • http://www.eur.nl/fsw/research/happiness/ • http://psych.upenn.edu/seligman/pospsy.htm • http://www-hsl.mcmaster.ca/tomflem/well.html