SILVA BOŽNAR,ŠPELA BOŽIČNIK, PETRA HRAST 5.C šol. leto 2007/ 2008

1. V O D A SILVA BOŽNAR,ŠPELA BOŽIČNIK, PETRA HRAST 5.C šol. leto 2007/ 2008

2. VODA • VODA JE TEKOČINA BREZ BARVE, VONJA IN OKUSA • NJENA KEMIJSKA FORMULA JE: H2O • AGREGATNA STANJA: TRDO, TEKOČE IN PLINASTO. • ZMRZNE PRI: 0°C • VRE PRI: 100°C

3. VODA V SLOVENIJI • Ozemlje Slovenije meri 20.230 km2. • VODA NA KOPNEM • V Sloveniji imamo podzemne in površinske vode. Podtalna voda ali podtalnica skupaj s kraškimi izviri  predstavljata glavni vir pitne vode v Sloveniji. Nabira se v obsežnih prodnih in peščenih naplavinah, ki so jih nanesle reke. • Delež kraških podzemskih voda je okrog dve tretjini, preostalo je podtalnica v prodnih zasipih. • Že leta je slovenska podtalnica preobremenjena. • Najbolj problematično je onesnaženje podzemnih voda s pesticidi in nitrati. Ta onesnaženost je najbolj izrazita je v severovzhodnem delu Slovenije in v okolici Celja. • Kraške izvire ogrožajo nelegalna odlagališča, ki povzročajo spiranje nevarnih snovi v podzemno vodo. V tem primeru ne gre za pesticide ali nitrate, temveč za mikropolute in bakterije fekalnega izvora. Viri neoporečne, za zdravje neškodljive vode na zemlji se tako zmanjšujejo zaradi naraščanja števila ljudi, razvoja intenzivnega poljedelstva, industrije in drugih razlogov.

4. VODA V SLOVENIJI • Površinske vode so stoječe in tekoče. V Sloveniji je okrog 1300 stoječih voda. To so naravna stalna jezera, presihajoča jezera, mrtvice, mokrišča, umetne akumulacije, manjši zadrževalniki in ribniki ter druge umetne ojezeritve. Večina stalnih naravnih jezer je ledeniškega nastanka in ležijo v porečju Save. Največji jezeri v Sloveniji sta Bohinjsko in Blejsko jezero, prvo vsebuje kar 120 milijonov m3 vode, Blejsko pa nekaj manj kot 32 milijonov m3 vode. Slovenska gorska jezera (Krnsko, Triglavska, Kriška in pohorska jezera) so mahovnega tipa. Presihajoča jezera pa so predvsem v porečju Ljubljanice. Njihov obseg in pojavljanje sta odvisna od količine padavin v določenem obdobju.   • Malo ozemlje Slovenije ima skoraj 27 tisoč kilometrov rečnih strug. To je gosto rečno omrežje, a zaradi močne reliefne razgibanosti in kamninske sestave so naši vodotoki kratki. Dobra tretjina vodotokov je hudourniških. • Le petina rek je daljših od 25 km, več kot 100 km pa so dolge le Sava, Drava, Kolpa in Savinja. Pretežni del slovenskih voda odteka proti Črnemu morju. V to povodje spada več kot 80 odstotkov slovenskega ozemlja, preostalo pa sodi k jadranskemu povodju. Tudi reke človek vse bolj podreja svojim kratkoročnim interesom. Onesnaženje površinskih vodotokov povzročajo izpusti industrijskih in komunalnih odpadnih voda ter spiranje urbaniziranih površin. Posredno površinske vodotoke ogroža tudi gradnja akumulacij hidroelektrarn, v katerih zaradi prevelike količine hranilnih snovi ob nizkih pretokih in visokih temperaturah nastaja cvetenje.

5. VODA NA ZEMLJI   ZEMLJA   KOPNO 25%        VODA 75%               MORJE 97%          LEDENIKI 2%                                    JEZERA, REKE 1% SLANA VODA SLADKA VODA

6. KROŽENJE VODE

7. KROŽENJE VODE • 1. NAJVEČ VODE IZHLAPI IZ OCEANOV IN MORIJ, SAJ POKRIVAJO 70% ZEMELJSKE POVRŠINE. • 2. VODNI HLAPI SE DVIGAJO, MED DVIGANJEM SE OHLAJAJO IN KONDENZIRAJO. NASTANEJO OBLAKI IZ KATERIH DEŽUJE. • 3. VODA SE IZ POVRŠJA ZEMLJE STEKA V POTOKE IN REKE, KI TEČEJO NAVZDOL IN SE ZLIVAJO V MORJE. • 4. DEL VODE, KI PADE NA KOPNO, PRONICA GLOBLJE V NOTRANJOST. VSRKAJO JO RASTLINE, IZ KATERIH JE POTEM SPET NEKAJ IZHLAPI. TUDI ŽIVALI IZLOČIJO DEL ZAUŽITE VODE. • 5. DEL VODE SE ZBIRA POD ZEMLJO KOT PODTALNICA. DO NJE PRIDEMO Z VRTANJEM IN JO LAHKO NAPELJEMO V VODODVOD. LAHKO PA TUDI SAMA PRODRE NA POVRŠJE KOT IZVIR. • 6. VODA SE LAHKO VRNE V MORJE DOKAJ HITRO, V NEKAJ TEDNIH ALI MESECIH. VISOKO V GORAH ALI NA HLADNIH POLARNIH OBMOČJIH PA SE ZAPADLI SNEG SPREMENI V LED. LED V LEDENIKIH IN LEDENIH GORAH JE PONEKOD STAR VEČ 1000 LET.

9. KONDENZACIJA • Kondenzacija ali utekočinjanje je fazni prehod, pri katerem snov preide iz plinastega v tekoče agregatno stanje. Kondenzacija poteka pri temperaturi vrelišča, ki je odvisna od tlaka. Ob kondenzaciji plin odda izparilno toploto. Obratni fazni prehod je izparevanje.

10. PRIMER KONDENZACIJE V KOTEL NALIJEMO VODO. POD KOTLOM ZAKURIMO IN SEGREVAMO VODO DO VRELIŠČA. PRI TEM PRIČNE IZPAREVATI VODA. TA PARA SE UJAME V CEVI, KATERA JE SPELJANA SKOZI SOD Z HLADNO VODO. KER SE VODNA PARA OHLADI, SE VODA ZOPET UTEKOČINI.

11. HIGROMETER JE NAPRAVA S KATERO MERIMO VLAGO V ZRAKU OZ. VLAŽNOST ZRAKA.

12. DEŽ,TOČA IN SNEG • DEŽ, SNEG IN TOČA SO OBLIKE V KATERIH NA ZEMLJO PADA VODA Z NEBA. • TA VODA JE ŽIVLJENSKEGA POMENA ZA ŽIVALI, RASTLINE IN ČLOVEKA. • KDAJ PADA: • TOČA: PADA POLETI KADAR JE NEVIHTA. TAKRAT DEŽ PADA S TAKO HITROSTJO, DA SE OD NEBA DO TAL NIMA ČASA STOPITI. • DEŽ:TA PADAVINA PADA NORMALNO IN SE MED POTJO STOPI, POT PA TUDI NI TAKO MRZLA, DA BI PADAVINA ZMRZNILA. • SNEG: PADA POZIMI. POZIMI JE HLADNO ZATO SE SNEG MED POTJO NE STOPI K VEČJEMU ZMRZNE.

13. VODA TEČE NAVZDOL ŽIVIMO NA ZEMLJI, KI NAS VLČE K SEBI. TO PRIVLAČNOST ZEMLJE OBČUTIMO KOT TEŽO, KI NAS VLEČE K TLOM. VODA TEČE NAVZDOL, KER JO VLEČE TEŽA. KER ZATO TEČE Z VIŠJEGA NA NIŽJE MESTO, PRAVIMO, DA JO POGANJA VIŠINSKA RAZLIKA. ČE PA MORA VODA TEČI NAVZGOR JO POTISKA ČRPALKA.

14. VODA V LJUDEH

15. VODA ZA ŽIVLJENJE • Brez vode ni življenja, brez nje ne zdržimo več kot 3 dni, kajti telo nima nobenih zalog. Dnevno naj bi odrasel človek popil najmanj 2 litra vode, samo za nadomeščanje količine vode, ki jo izgubimo med dihanjem, z znojenjem ter izločanjem tekočin in trdnih snovi. 

16. VODA ZA ŽIVLJENJE

17. VODA ZA ŽIVLJENJE • Dejstvo je, da VODE za človeško telo NE MORE nadomestiti nobena druga tekočina!  (npr. gazirane pijače, čaj, kava, alkoholne pijače).

18. VODA ZA ŽIVLJENJE RASTLIN IN ŽIVALI • Prav voda pa je od vseh najvažnejša. Rastline vsebujejo približno 87 % vode, zato lahko nekatere živali preživijo samo ob rastlinski hrani, brez dodatnega pitja vode. Tudi naše telo bi bilo brez vode prah, saj približno 75% našega telesa predstavlja voda. Človek, ki na dan poje 2 kg svežega sadja, s tem prejme tudi 1,5 litra naravno čiste vode. Ker pa s potenjem, izločanjem in dihanjem dnevno oddaja 2,5 litra, potrebuje dodatno še približno en liter vode.     

19. PITNA VODA • Skoraj vse države sveta imajo resne, četudi zelo različne probleme z vodo. • Čeprav voda pokriva približno dve tretjini Zemlje, je večina te vode preslana za pitje. Oskrba s pitno vodo zaradi suš in prevelike porabe vodnih zalog postaja vse bolj kritična, medtem ko povpraševanje po njej zaradi umetnega namakanja, urbanizacije, industrializacije in vedno večje porabe posameznikov še naprej narašča. • Eden izmed razlogov za pomanjkanje (pitne) vode je tudi neučinkovitost pri naši uporabi vode. Pri namakanju zemlje se izgubijo velikanske količine vode, saj jo večina odteče stran ali izhlapi, še preden lahko koristno učinkuje. Okoli 70 odstotkov razpoložljive vode se uporablja v kmetijstvu, vendar pri Svetovnem svetu za vodo verjamejo, da bomo do leta 2020 potrebovali 17 odstotkov več vode, kot je je dostopne zdaj, sicer bo zaradi lakote in žeje trpelo na milijone ljudi več, kot jih že.

20. OSNAŽEVANJE VODE • NA VODO JE TREBA PAZITI, KER JE OGROŽENA, SAJ PO RAZISKAVAH ZNANSTVENIKOV VSAKO LETO BOLJ ONESNAŽENA. NA ONESNAŽENOST VODE UPLIVAJO ŠKROPILA, GNOJILA, OLJA, INDUSTIJA – ODPLAKE, KANALIZACIJA – DETERGENTI… KER VODE PRIMANKUJE LJUDJE VODO ČRPAJO IZ VELIKIH GLOBIN ZEMLJE, ZATO SE MESTA UGREZAJO.

21. VODA KOT ŽIVLJENSKI PROSTOR • ŽIVLJENJE SE JE RAZVILO V VODI. PRED MILJONI LET NA ZEMLJI ŠE NI BILO KISIKA OZ. JE BIL TA SAMO V VODI. SICER VODO SESTAVLJA VODIK IN KISIK… • V VODI ŽIVIJO RAZLIČNE RASTLINE IN ŽIVALI, KI SO PRILAGOJENA NA ŽIVLJENJE V VODI. • VODNE ŽIVALI SO NAPRIMER: • RIBE • RAK • ŠKOLJKE • ŽABE • KROKODIL • IN DRUGE… • VODNE RASTLINE SO NAPRIMER: • ALGE, • LOKVANJ • IN DRUGE…

22. ŽABA • Prezimuje otrpla v mulju na dnu voda. Telesna temperatura se zniža, upočasni se utrip srca in vse telesne funkcije. Pljučno dihanje se popolnoma ustavi, kisik prehaja skozi kožo.

23. DEŽEVNIK • DEŽEVNK Življenjski prostor:  vlažna zemlja;  dolžina: od 9 cm do 30 cm;  . število kolobarjev: od 110 do 180; • TELO Deževnik nima ne oči ne ušes in ne nog. Telo ima členjeno na številne kolobarje, zato ga uvrščamo med kolobarnike. Na vsakem kolobarju ima štiri pare ščetin, ki mu pomagajo pri pomikanju naprej. • DIHANJE • Diha skozi kožo, ki mora biti vedno vlažna. Na soncu ali suhih tleh pogine, zato prileze na površino le ob dežju.

25. KOPNO-VODA