ZGODOVINSKI RAZVOJ PSIHOLOGIJE

1. ZGODOVINSKI RAZVOJ PSIHOLOGIJE • Ukvarjanje s psihološkimi vprašanji je staro toliko, kot civilizacija. • Prvotni razvoj je potekal v okviru filozofije. • Pojav psihologije kot znanosti – 1879 – Wundt ustanovi 1. psihološki laboratorij v Leipzigu – raziskovalna metoda: introspekcija • Predmet psihologije: • zavest, • vedenje, • zavest in vedenje, • zavest, vedenje in nezavedno.

2. BIOLOŠKA IN SOCIALNA PODLAGA DUŠEVNOSTI • BIOLOŠKA PODLAGA – organizem v celoti, zlasti • čutni organi (receptorji), • mišice in žleze (efektorji) in najpomembnejši • centralni živčni sistem • SOCIALNA PODLAGA – spodbude iz okolja • RELATIVNI DELEŽ VSAKE OD NJIJU • težko določljiv (potrebno oboje) • Razlike med • spoloma, • rasami, • nacijami, • razredi.

3. OSEBNOST • Celovit sistem – relativno stabilen, enkraten, enoten • Temelji razvoja osebnosti: • biološki, • socialni, • samodejavnost. • Razdeljenost na podsisteme, ti še na manjše sisteme, več zaporednih stopenj nadaljnjega razslojevanja – vzpostavljanje specifičnih odnosov z okoljem. • Najmanjša enota osebnosti – osebnostna lastnost. • Težave pri raziskovanju: • Terminološka nedoslednost (enak termin za različne pojave ali različni termini za isti pojav) • Metodološke težave – kompleksen predmet raziskovanja

4. OPREDELITVE OSEBNOSTI • Začetki so deterministični: • Freud (biološki determinizem: pretirano poudarjanje nagonske energije) • Sullivan (socialni determinizem – osebnost je ponotranjena mreža medosebnih odnosov) • Oddaljevanje od determinizma • Fromm: poudarjanje subjektove možnosti za izbiro in ustvarjanje novih situacij • Maslow – težnja po vsestranskem razvoju svojih sposobnosti • Iskanje kulturnih determinant osebnosti (zanemarjanje bioloških in psiholoških dejavnikov) • Osebnost kot bio-psiho-socialni sklop (dinamična organizacija tistih psihofizičnih sistemov v posamezniku, ki določajo njegovo karakteristično vedenje in doživljanje - Allport). • Ogromno definicij, vse imajo tri skupne lastnosti: • Enotnost oz. integriranost osebnosti • Enkratnost, individualnost in neponovljivost, • Relativna doslednost v vedenju.

5. OSEBNOSTNE LASTNOSTI • Psihološka realnost • Vpliv na dražljaje iz okolja – nekateri postanejo funkcionalno ekvivalentni – enaki vedenjski vzorci • Je svojevrstna dispozicija. • Ima nevrološko podlago. • Sproži različne oblike ekspresivnega in adaptativnega vedenja. • Predstavljamo jo kot dimenzijo z dvema skrajnima poloma. • Omogoča napovedovanje vedenja. • Ugotavljamo na podlagi psih. preizkusov in matematične analize rezultatov

6. OSEBNOSTNI TIPI • Hipokrat – Galenova tipologija temperamentov – razdelitev po načinih emocionalnega reagiranja • kolerik – vzburljiv, reagira hitro - se hitro razburi in pomiri, ekstravertiran, emocionalno labilen • sangvinik – živahen, družaben, dinamičen, ekstravertiran, emocionalno stabilen • melanholik – zaskrbljen, otožen, prevladujejo negativna čustva (žalost, obup), introvertiran, emocionalno labilen • flegmatik – reagira redko, počasi, je rigiden, ne mara sprememb in prilagajanja novim situacijam, introvertiran, emocionalno stabilen • Eysenck utemeljeval to tipologijo s svojimi osebnostnimi dimenzijami

7. OSEBNOSTNI TIPI 2 • Kretschmerjeva konstitucionalna tipologija osebnosti: • Piknik (majhen, debelušen) - vesel, družaben, optimističen, nagibanje k ciklofreniji • Astenik (velik, suh) – zaprt vase, introvertiran, zadržan, osredotočen na miselne probleme • Atlet (mišičast, skladno grajen) – rad prevzema vodstvene položaje, skrbi za svoj videz, nagiba se k epileptoidnosti • Displastik – popolnoma disproporcionalen

8. JAZ – ZAVEST O SEBI • Je edino zanesljivo merilo njegovega obstoja. • Omogoča predvidevanje prihodnjega vedenja • Je subjektivni doživljaj, skupna zavest o sebi, ki omogoča integracijo zaznav, občutkov in misli. • Njegovo oporo predstavljajo: • Subjektovo ime • Njegovo telo • Mnenja drugih

9. RAZVOJ ZAVESTI O SEBI • Od rojstva do treh let: • Pomen fizičnih občutkov (prijetno-neprijetno) • Razvoj gibalnih sposobnosti • Razvoj govora • Razvijejo se: • telesni jaz, • občutek trajne identitete, • samospoštovanje. • Pomembne spodbude s strani drugih ljudi. • Od 4. do 6. leta: • Razširitev občutka sebe • Oblikovanje slike o sebi • Po 6. letu: • Pospešen miselni razvoj • Razvoj samostojnih načrtov lastne prihodnosti

10. REALNI IN IDEALNI JAZ • REALNI JAZ – vse, kar si oseba misli, da velja zanjo • Omogoča oceno lastnih značilnosti in potencialov • IDEALNI JAZ – to, k čemur oseba stremi • Predstavlja podlago človekove motivacije • Povezan je z močnim emocionalnim doživljanjem . • Med obema obstaja razlika, ki ne sme biti niti prevelika niti premajhna. • Subjekt je usmerjen k doseganju svojega ideala.

11. MOTNJE V SAMOZAVEDANJU • Razvojno moteni – počasnejši razvoj samopodobe • Osebe, ki so doživele kako fizično ali psihično travmo • Težave pri sprejemanju nove samopodobe • Selektivno zaznavanje – poudarjanje lastnega primanjkljaja • Zmanjšana fizična mobilnost -> zmanjšana socialna mobilnost -> otežena komunikacija • Psihosomatske motnje

12. EMOCIJE • Najpomembnejši psihični doživljaji – izreden vpliv na celotno osebnost in njeno vedenje • Komponente: • Doživljajska, • Vedenjska, • Fiziološka. • Najpomembnejše kategorije emocij: • Emocionalni ton – blag občutek prijetnosti ali neprijetnosti • Afekt –intenzivna, kratkotrajna emocija, povzroči otežen kontakt z realnostjo, zoženje zavesti, okrnjene spoznavne kapacitete. • Razpoloženje – blago in dolgotrajno, odvisno od tipa osebnosti • Sentiment – delno nezaveden, vključuje dispozicije za hitro pojavljanje določene emocije, lahko izzove nasprotna občutja

13. KLASIFIKACIJA EMOCIJ • Emocije ločimo po izvoru, usmerjenosti in kvaliteti emocionalnega doživljanja. • PRIMARNE – preproste, pojavijo se zgodaj v razvoju • Veselje • Jeza • Žalost • Strah • EMOCIJE, VEZANE NA ZAZNAVE • Bolečina • Gnus • Zadovoljstvo in nezadovoljstvo • EMOCIJE, VEZANE NA SAMOOCENO • Ponos • Sram • Krivda • kesanje • EMOCIJE, VEZANE NA DRUGE LJUDI • Ljubezen • Sovraštvo • Ljubosumje • Zavist.

14. EMOCIONALNI RAZVOJ • Vloga zorenja v emocionalnem razvoju – sorodnosti v pojavljanju preprostih (zlasti primarnih emocij), ki se pojavijo neodvisno od družbenega in kulturnega okolja celo pri slepih ali gluhih otrocih • Vloga učenja v emocionalnem razvoju – spremembe v izražanju emocij pod vplivom družbenega in kulturnega okolja

15. POMEN EMOCIJ ZA PRILAGAJANJE OKOLJU • Odnos med emocionalnim vzburjenjem in delovno učinkovitostjo • Posledice pretirane emocionalne kontrole – zlasti psihosomatske motnje • Nujnost družbeno sprejemljivih oblik izražanja emocij • Trojna vloga emocij v motivacijskem procesu • Emocije lahko delujejo kot: • nagon • cilj in • spremljevalec motiviranega vedenja (pri tem lahko odločilno vplivajo na njegov potek – ga spodbujajo, zavirajo in preusmerjajo)

16. MOTIVACIJA • Temeljni pojmi, ki so povezani s pojmom motivacije in njihova razlaga: • potreba • cilj • motiv in motivirano vedenje • satisfakcija (zadovoljitev) • gratifikacija (užitek) • odnos med motivacijo in spoznavnimi procesi • Motivacija in zaznavanje • Motivacije in učenje (zlasti spomin) • Motivacija in mišljenje (zlasti divergentno) • Prepričanje o obstoju enega samega, osnovnega motiva in njegova neustreznost • Maslowova hierarhija potreb (fiziološke potrebe, potrebe po varnosti, po pripadnosti in ljubezni, po spoštovanju in samospoštovanju, po samoaktualizaciji) • Kognitivne in estetske potrebe • Socializacija motivov

17. FRUSTRACIJE IN KONFLIKTI • Frustracijska situacija in njeni izvori • Konflikt in tipi konfliktov • Frustracijska toleranca • Uspešni načini premagovanja ovir • neuspešni načini premagovanja ovir • Splošni (agresija, beg, strah, anksioznost) • Specifični – obrambni mehanizmi