100 likes | 310 Views
Romi in strpnost do njih. Pregled problematike. Primer “ Ambrus ”. Problemi Romov v Sloveniji danes ↓ nizka izobrazbena raven, slab socialno – ekonomski položaj, brezposelnost, diskriminacija, nestrpnost, izključevanje in antiromski rasizem. Usoda Romov v Sloveniji v preteklosti ↓
E N D
Pregled problematike Primer “Ambrus” Problemi Romov v Sloveniji danes ↓ nizka izobrazbena raven, slab socialno – ekonomski položaj, brezposelnost, diskriminacija, nestrpnost, izključevanje in antiromski rasizem. Usoda Romov v Sloveniji v preteklosti ↓ odklanjanje, prisilno naseljevanje in preseljevanje, popisovanje, preštevanje in priprava posebnih seznamov Romov. Živeli so v neugodnih socialnih položajih in revščini. Kje so vzroki za tovrstno razmišljanje preučevane populacije? So za negativno mišljenje krivi Romi sami? So krivi morda mediji? So krivi ljudje, ker se bojijo drugačnosti? Resnica je najbrž nekje vmes. Vsak po svoje prispeva k negativni podobi Romov – tudi Romi sami.
Problem raziskave S pomočjo raziskave sem želela odgovoriti na naslednja vprašanja: • Kakšen je odnos večinskega prebivalstva Slovenije do Romov? • Koliko je večinsko prebivalstvo strpno do Romov? • Ali večinsko prebivalstvo Rome zares pozna? • Ali bi večinsko prebivalstvo želelo imeti stike z romskim prebivalstvom? • Koliko je večinsko prebivalstvo naklonjeno vključevanju romskih otrok v redne programe šolanja skupaj z ostalimi otroci? Hipotezi: • Anketiranci z nižjo stopnjo izobrazbe so do Romov enako strpni kot anketiranci z višjo stopnjo izobrazbe. • Anketiranci z višjo stopnjo izobrazbe se v enaki meri kot anketiranci z nižjo stopnjo izobrazbe strinjajo, da bi morali romske otroke vključevati v redne programe vrtcev in osnovnih šol skupaj z drugimi otroci.
Metoda raziskovanja • Kvantitativna raziskava • Zbiranje podatkov z anketnim vprašalnikom • 12 vprašanj zaprtega tipa • Sodelovalo 88 naključno izbranih oseb, od tega 52 moških in 36 žensk. Grafikon 1 Struktura vzorca glede na spol Grafikon 2 Struktura vzorca glede na starost
Ugotovitve • Zelo malo prebivalcev je imelo poglobljen odnos z Romi. • (gostota prisotnosti Romov na področju zgornje Gorenjske ni visoka) • 84% anketirancev z višjo in 88% anketirancev z nižjo izobrazbo meni, da ukrepanje države pri reševanju romske problematike ni primerno. • V javnosti bi se s prijateljem Romom pokazalo 89% anketirancev z višjo izobrazbo in 74% anketirancev z nižjo izobrazbo. • ↓ • Od tega bi bilo 29% anketirancem z višjo izobrazbo in 42% anketirancem z nižjo izobrazbo malo neprijetno zaradi pojavljanja v javnosti z Romom. • 74% anketirancev z višjo in 82% anketirancev z nižjo izobrazbo trdi, da imajo Romi bisteno več pravic kot ostali prebivalci Republike. • Večina pri obeh skupinah anketirancev za soseda ne bi imelo Roma. • 50% anketirancev z višjo in 58% anketirancev z nižjo izobrazbo meni, da bi morali romske otroke vključevati v redne programe vrtcev in OŠ skupaj z drugimi otroci. • Obema skupinama anketirancev se ne zdi prav, da se Rome zaničuje. V anketi je sodelovalo 38 anketirancev z višjo in 50 anketirancev z nižjo izobrazbo. (n=88=100%)
Hipoteze Grafikon 3 Prikaz dosežene izobrazbe (n=88=100%) Grafikon4 Prikaz odgovorov na 11. vpr (n=88=100%) H0,1: Anketiranci z nižjo stopnjo izobrazbe so do Romov enako strpni kot anketiranci z višjo stopnjo izobrazbe. Hipotezo sem preverila s podatki 11. vprašanja: “Ali bi imeli Roma za soseda? Bi živeli v bloku, naselju z Romi? χ2 = 0,76 Sp = 1 Stopnja tveganja = 5 χ2 = 0,76 < χ 2=0,05= 3,84 Hipotezo lahko potrdim. Na podlagi izračuna lahko trdim, da so anketiranci z višjo stopnjo izobrazbe do Romov enako strpni kot anketiranci z nižjo stopnjo izobrazbe.
Hipoteze Grafikon 5 Prikaz dosežene izobrazbe (n=88=100%) Grafikon6 Prikaz odgovorov na 12. vprašanje (n=88=100%) H0,2: Anketiranci z višjo stopnjo izobrazbe se v enaki meri kot anketiranci z nižjo stopnjo izobrazb strinjajo, da bi morali romske otroke vključevati v redne programe vrtcev in osnovnih šol skupaj z drugimi otroci. Hipotezo sem preverila s podatki 12. vprašanja: “Se strinjte s trditvijo, da bi morali romske otroke vključevati v redne programe vrtcev in osnovnih šol skupaj z drugimi otroci?” χ2 = 0,55 Sp = 1 Stopnja tveganja = 5 χ2 = 0,55 < χ 2=0,05= 3,84 Hipotezo lahko potrdim. Ni pomembnih statističnih razlik v mnenju med njimi.
Sklepi • Med obema skupinama anketirancev ni bistvene razlike pri poznavanju Romov. • Raziskava je pokazala, da bi se v družbi Roma brez težav pojavilo več anketirancev z višjo izobrazbo. • Oboji menijo, da ni prav, da se Rome zaničuje, prav tako pa se oboji tudi ne strinjajo z ukrepi države na področju romske problematike. • Oboji menijo, da imajo Romi bistveno več pravic kot ostali prebivalci Slovenije. • Raziskava je pokazala, da oboji za soseda ne bi imeli Roma. • Sklep je, da je bilo vprašanje glede vključevanja romskih otrok v redne programe vrtcev in OŠ z drugimi otroci najbolj polemično. • Ali je spoštovanje, medsebojno razumevanje in skupno življenje Romov in ostalega prebivalstva v prihodnosti le iluzija ali resničnost? • Arabska modrost pravi: » Vse stvari so težke, preden postanejo lahke.«