Janez Vajkard Valvasor

1. Janez Vajkard Valvasor 1641-1693

2. -znameniti slovenski učenjak, zemljepisec in zgodovinar -rodil se je potomcu starega plemiškega rodu iz Bergama v Italiji

3. Janez Vajkard je svojo mladost preživel na Medijskem gradu na Izlakah. • po jezuitski gimnaziji se je v letih 1663 in 1664 udeležil vojne proti Turkom

4. Leta 1672 se je poročil s trinajstletno Ano Rozino Graffenweger in imel z njo 9 otrok. 5 jih je umrlo zelo zgodaj, njegova žena pa je med zadnjim porodom umrla.

5. tri mesece po njeni smrti se je poročil še z baronico Ano Maksimilo Zetschker iz Vrhovega. Z njo je imel še 4 otroke, in si kupil gradove Bogenšperk, Črni potok in že porušeni grad Lichtenberg ter hišo v Ljubljani.

6. O njegovi izobrazbi in bogastvu pričajo bogata knjižnica, bakroreznica in tiskarna za bakroreze.

7. Zaslovel je s svojimi deli, med katerimi izstopata Slava Vojvodine Kranjske v štirih debelih zvezkih (1689) in obsežna razprava o Cerkniškem jezeru, zaradi katere so ga angleški učenjaki izvolili za člana svoje akademije (Royal Society).

8. Kot učenjak si je Valvasor v svojih delih prizadeval pisati objektivno, a vendar naj bi bilo zanj značilno, da je verjel v hudiča, povodnega moža in čarovnice. Ker naj bi bilo te zalege največ na Slivnici pri Cerknici, so še danes cerkniške čarovnice nepogrešljive v tamkajšnjem pustnem sprevodu.

9. umrl septembra 1693 v Krškem. Pokopan naj bi bil v družinski grobnici v grajski kapeli na Izlakah.

10. Njegova dela • • Slava vojvodine Kranjske, ki je izšla v Nurnbergu leta 1689 • raziskava Cerkniškega jezera, ki je Valvasorja “pripeljala” med člane Angleške kraljevske družbe • ustanovitev prvega grafičnega zavoda na slovenskih tleh leta 1678 • izdaja več topografskih del • načrt za predor Ljubelj • načrt in izvedba nove tehnike ulivanja brona Bil je POLIHISTOR -zgodovinar ,zemljepisec, narodopisec, krajepisec, topograf, etnograf,k artograf, risar, naravoslovec, tehnik, zbiratelj, založnik.

11. Slava vojvodine Kranjske Slava vojvodine Kranjske predstavlja vrh njegovega dela. Izšla je v Nürnbergu leta 1689. Napisana je bila v nemškem jeziku, da bi bila razumljiva čim širši množici. S sodelavci je zbral podatke, ki so danes neprecenljivi vir za prikaz življenja današnje Slovenije ob koncu 17. stoletja. S tem delom je želel predstavitvi svojo domovino tujcem. Je zelo obsežna, saj zajema 15 poglavij in ima 3532 strani. Opremljena je s številnimi risbami, ki jih je risal sam Valvasor. Bil je pravi mojster risanja. Na vsako pot sta ga spremljala svinčnik in skicirna knjiga. V 11. knjigi je Valvasor opisal tudi takrat 300 najpomembnejših mest, gradov in samostanov. Čeprav je bila knjiga uspešnica, Valvasorju ni prinesla dobička.

12. Raziskava Cerkniškega jezera • Raziskava Cerkniškega jezera pomeni enega vrhuncev Valvasorjevega znanstvenega dela. Cerkniško jezero je zaradi svojega presihajočega delovanja že od nekdaj burilo duhove in zbujalo ugibanja o ustroju svojega delovanja, privabilo je tudi Valvasorja. Iz opazovanja in raziskav je nastal tudi daljši zapis v 4. poglavju Slave vojvodine Kranjske. Raziskava jezera je Valvasorju prinesla edino priznanje v življenju. Leta 1687 je bil namreč izvoljen za člana angleške kraljeve družbe (Royal Society) v Londonu, poleg tega pa so njegov spis objavili v dveh tujih znanstvenih zbirkah.

13. Načrt za predor pod Ljubeljem • Leta 1575 je bil pod vrhom prelaza Ljubelj zgrajen krajši predor (dolžina 100m), ki je bil eden prvih gorskih predorov v Evropi. Ta predor je bil v uporabi vse do leta 1728, ko so odkopali strop predora in ga tako spremenili v usek. S tem se je cesta razširila, vendar prehod pozimi zaradi obilice snega še vedno ni bil mogoč. Valvasor se je zavedal pomembnosti te prometne povezave med Kranjsko in ostalimi severnimi deželami. Iz tega se je najbrž tudi porodil njegov načrt o gradnji novega daljšega predora. Za koliko je prehitel čas pove dejstvo, da je današnji predor (dolžina 1,8 km) bil odprt šele l. 1964.