Janez Bečaj ŠOLSKA KULTURA IN SODELOVANJE

1. POSVET IN USPOSABLJANJE RAVNATELJEV IN VODIJ PUZ-ov Janez Bečaj ŠOLSKA KULTURA IN SODELOVANJE Podčetrtek, 15. 10. 2010.

2. ZA KAKŠEN SVET PRIPRAVLJAMO UČENCE? • Povečati aktivno vlogo učencev • Razvijati sposobnosti samostojnega, ustvarjalnega in kritičnega mišljenja in presojanja. • Spodbujati skladen telesni in duševni razvoj. • Jih motivirati za vseživljensko učenje (naučiti se učiti). Janez Bečaj

3. ORGANIZACIJSKA KULTURA Kulturo predstavljajo temeljna in splošno sprejeta prepričanja (assumption), ki so se med zaposlenimi uveljavila in utrdila v preteklosti. Določajo način dela in ravnanja, ki je primeren, dober, smiseln, pravilen, … Novi člani se mu morajo prilagoditi in se ga naučiti. E. H. SCHEIN PREPRIČANJA so enote védenja. To so teorije oz. eksplicitno izražene trditve o nečem. Gre za mešanico znanstveno potrjenih resnic, subjektivnih teorij, stereotipov, različnih predstav in tudi predsodkov. VREDNOTE so cilji z različno intenziteto, h katerim stremimo in po katerih uravnavamo svoje življenje (Schwartz, Sagiv 1995). Povezane so z večino naših stališč in mnenj. Janez Bečaj

4. PODOBNA PREPRIČANJA SE ZDRUŽUJEJO IN SESTAVLJAJO SPECIFIČNO KULTURO TRADICIONALNA -STORILNOSTNA KULTURA ANOMIČNAKULTURA PER ASPERA AD ASTRA PREŽIVETI Nizka morala, izgorelost, slab nadzor, vandalizem, težave z disciplino. Visoka pričakovanja,delavnost, disciplina,red, tekmovalnost,spoštovanje avtoritete. KULTURA DOBRE SKUPNOSTI KULTURA TOPLE GREDE UŽIVAJ, ZABAVAJ SE IN BODI ZGODBA O USPEHU! SPOŠTOVANJE, SKRB, ZAUPANJE Prijaznost, dobri odnosi, strpnost, medsebojna podpora. Visoka pričakovanja, uživanje, velika predanost. Janez Bečaj

5. RAVNI ŠOLSKE KULTURE ARTEFAKTI Arhitektura, oprema, napisi, obleka, ... VARNOSTNIK, KAMERE, UREDITEV UČILNIC, … UREJENOST SPLETNIH STRANI. ŽELIMO ODKRITI SPOSOBNOSTI VSAKEGA UČENCA IN JIH S SVOJIM OSEBNIM ZGLEDOM RAZVITI - V OKOLJU, KI JE SPODBUDNO, ZABAVNO IN SPROŠČENO. IZPOSTAVLJENE - DEKLARIRANE VREDNOTE TUDI NAJBOLJŠI UČITELJI NE MOREJO MOTIVIRATI PRAV VSAKEGA UČENCA IN NIMAJO LE USPEŠNIH UČENCEV. TEMELJNA PREPRIČANJA “ideologija” pogosto nezavedno PRI DOBRIH UČITELJIH SO UČENCI MOTIVIRANI IN ZNAJO. Janez Bečaj

6. NEKATERE POSEBNOSTI ORGANIZACIJSKE – ŠOLSKE KULTURE PRAVILNOSTI PREPRIČANJ, KI SE NANAŠAJO NA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE POGOSTO NI MOGOČE OBJEKTIVNO DOKAZATI. NEKATERIH PREPRIČANJ, KI DOLOČAJO NAŠE VEDENJE, SE VČASIH NE ZAVEDAMO IN TAKO LAHKO MED DEKLARIRANIMI VREDNOTAMI IN RESNIČNIM VEDENJEM NASTANEJO POMEMBNE RAZLIKE. DO TEMELJNIH PREPRIČANJ (IDEOLOGIJE) JE TEŽKO PRITI. VPRAŠALNIKI SO NEZANESLJIVI. E. SCHEIN ZATO PRIPOROČA “KLINIČNO METODO”. ORGANIZACIJSKA – ŠOLSKA KULTURA JE STABILNA, POMEMBNO POVEZANA Z VODENJEM IN JE SKUPINSKI POJAV. Janez Bečaj

7. TRADICIONALNA -STORILNOSTNA KULTURA KULTURA DOBRE SKUPNOSTI SPOŠTOVANJE, SKRB, ZAUPANJE PER ASPERA AD ASTRA USPEŠEN UČENEC JE TUDI ZADOVOLJEN UČENEC. ZADOVOLJEN UČENEC JE TUDI USPEŠEN UČENEC. Aktivnost, samostojnost, ustvarjalnost, kritičnost, veselje do učenja. Učitelj je odgovoren, da so učenci motivirani in da znajo. Učitelj mora imeti situacijo pod nadzorom. Vsak bi lahko bil uspešen, če bi le … Učenec je odgovoren za svoj del “pogodbe”. Učenci imajo pravico do slabih ocen in do tega, da ne delajo nalog. Učitelj je odgovoren, da dobro dela (ustvari pogoje, v katerih je lahko uspešnih največ učencev). DOBRO ZNANJE V OBEH KULTURAH ZAHTEVA ENAKO DOBRO DELO Janez Bečaj

8. KAKŠEN JE UČITELJ-ICA? Visoka delavnost, prizadevnost in visoka pričakovanja. Prevladujejo razlaga in utrjevanje definicij, pojmov in rutinskega reševanja nalog (Šteh Kure, 2000; doktorska disertacija). Je izgorel-a, z občutkom nemoči (Slivar, …). Ravnatelji učiteljev ne uvajajo primerno v njihovo delo, ne dajejo jim podpore, so rezervirani do starejših, suverenih učiteljev (najboljših). Petra Javrh, Fazni model razvoja kariere slovenskih učiteljev, Sodobna pedagogika, 2007 Ima sodobno predstavo o znanju, ne pa tudi o učenju in poučevanju (A. Polak, 1996, doktorska disertacija; Šteh, Kalin, 2007: Sodobna pedagogika, 5/2007, 30 – 47). Ne razume dobro nekaterih temeljih pomov, kot na primer ciljno naravnan pouk (Šteh Kure, 2000, doktorska disertacija). Ocene uporablja kot motivacijsko sredstvo (Šarić, 2008, magistrska naloga). Janez Bečaj

9. KAKŠEN JE UČENEC? Dosežki slovenskih učencev v naravoslovju so nad povprečjem OECD. Enako velja tudi za dosežke bralne in matematične pismenosti, čeprav so glede na naravoslovje ti dosežki nekoliko nižji (Pisa, 2006). Učitelji imajo do njih precej kritičen odnos: so brezbrižni, nezreli, brez delovnih navad, kampanjski (Šarić, 2008, magistrska naloga). Dobro obvlada rutinske operacije, ima pa težave z znajdenjem v novih situacijah, s kritičnostjo in samostojnim načinom dela (Nacionalno preverjanje znanja, 2007, 2008, 2009, 2010). Učenci pomembnost šole in izobraževanja povezujejo predvsem z načelom ekonomske uspešnosti (izobrazba je pot do službe in uspeha; pogoj za boljšo prihodnost, brez nje težko uspeš, če nisi izobražen ne prideš daleč). (Štampar, magistrska naloga, 2008). Šolska uspešnost je določena predvsem z dejavniki, povezanimi z družino (Andragoški center RS, 2002; Marjanovič Umek, Sočan, Bajc, 2006; Pisa, 2006; Zavod RS za šolstvo, 2009; Janez Bečaj

10. KULTURA V ŠOLSKI ZBORNICI INDIVIDUALISTIČNA KULTURA BALKANSKA KULTURA Izolirano poučevanje; vsak je usmerjen le v svoj predmet oziroma svoje učence (predmetno področje?). Manjše skupine, med katerimi obstajajo napetosti in tudi odkrita nasprotovanja. IZZVANO (PRISILNO) SODELOVANJE SODELOVALNA KULTURA Spontano povezovanje in sodelovanje; izmenjava idej, pripomočkov, … medsebojna pomoč, … Formalno izpeljane oblike sodelovanja brez resnične motivacije. Janez Bečaj

11. INDIVIDUALISTIČNA KULTURA SODELOVALNA KULTURA BALKANSKA KULTURA IZZVANO (PRISILNO) SODELOVANJE • JASNA HIERARHIJA (pripadnost določeni skupini, starost – izkušnje, ...). • POSAMEZNIKI SO DOKAJ IZOLIRANI. VSAK SE BRIGA PREDVSEM ZA SVOJ PREDMET, RAZRED, UČENCE. • V ZBORNICI SE SPONTANO ZELO REDKO RAZPRAVLJA O TEM, KAKŠNI NAČINI DELA SO DOBRI. • PREVLADUJE RUTINSKO DELO. DO SPREMEMB PRIHAJA PREDVSEM NA POBUDO ALI ZAHTEVO VODSTVA. • HIERARHIJA NI POMEMBNA, VSAK IMA ENAKE MOŽNOSTI ZA UVELJAVLJANJE. • MOČAN KOLEKTIVNI DUH, VELIKO SODELOVANJA IN VELIKO SPONTANEGA RAZPRAVLJANJA O TEM, KAKŠNI NAČINI DELA SO DOBRI. • MEDSEBOJNA POMOČ, ISKANJE NASVETOV, KOLEGIALNA HOSPITACIJA. • SPODBUDE ZA UVAJANJE NOVOSTI PRIHAJAJO PREDVSEM IZ KOLEKTIVA. TRADICIONALNA -STORILNOSTNA KULTURA KULTURA DOBRE SKUPNOSTI Janez Bečaj

12. CILJI KURIKULARNE PRENOVE ZAHTEVAJO SODELOVALNO KULTURO. Aktivnost, samostojnost, ustvarjalnost, kritičnost, veselje do učenja. • Sodelovalna kultura je možna, če se zaposleni zavedajo medsebojne odvisnost • UČITELJE V SODELOVALNI KULTURI POVEZUJE: • ZAVEDANJE SOODVISNOSTI • KOORDINATIVNO VODENJE • PRIPRAVLJENOST ZA RAZPRAVLJANJE O NAČINU DELA • S SOGLASJEM OBLIKOVAN KONCEPT DELA Janez Bečaj

13. KAJ VSEBUJE KONCEPT – DOKTRINA DELA? • Kateri so NAŠI glavni cilji, ki veljajo za vse učitelje in šolo v celoti? s katerimi vrednotami so podprti katere poti vodijo do njih? • Katero ravnanje je s temi cilji skladno in katero ne? • Za kaj smo in za kaj nismo odgovorni? • Kaj pomeni “dobro delo”? • Kaj je to kritičnost in kako se jo podpira? • Kako upoštevamo značilnosti starosti? • Kako motiviramo in kako se motivacija ohranja?Kaj pomeni samostojnost in kako jo podpiramo? • V čem je razlika med kritičnostjo in nesramnostjo? • Kakšen poudarek dajemo posameznim taksonomskim stopnjam in kako jih dosegamo? • Kako se oblikuje doktrina in kako se spreminja? • In podobno. KAKO VEMO, KDAJ SO CILJI DOSEŽENI V ZADOSTNI MERI? KAJ SO KAZALNIKI DOBREGA DELA? DO UPORABNEGA KONCEPTA LAHKO PRIDEMO ZGOLJ Z POGOVARJANJEM IN USKLAJEVANJEM. Janez Bečaj

14. ZA OBLIKOVANJE ORGANIZACIJSKE KULTURE SO POMEMBNI KLJUČNI LJUDJE – ODLOČILNI VPLIV IMA FORMALNI VODJA. VODJA JE ODGOVOREN ZA DOBRO DELOVANJE KOLEKTIVA MODERATORSKA FUNKCIJA DEMOKRACIJA Sodelovalna kultura Učeča se skupnost Usklajevanje Upoštevanje različnih mnenj Dogovarjanje, oblikovanje soglasja Prepuščanje in sprejemanje odgovornosti. TEŽAVNOST OBLIKOVANJA MEDSEBOJNIH ODNOSOV Individualistična / balkanska kultura VODENJE Z AVTORITETO AVTOKRACIJA KAOS JASNOST ODNOSOV (ODGOVORNOST, POD-NADREJENOST, …) VODJA JE ODGOVOREN ZA PRAVILNE ODLOČITVE IN UČINEK. VODJA JE GLAVNI MOTOR, ZAPOSLENI PA PREDVSEM IZVAJALCI. Janez Bečaj

15. HVALA ZA POZORNOST! Janez Bečaj