andrej.skvarca@gmail freeweb.t-2/andrej-skvarca

1. GEOMETRIJSKI LIKI V SLOVENSKI POKRAJINI andrej.skvarca@gmail.com http://freeweb.t-2.net/andrej-skvarca http://www.geopedia.si/#T1721_x483479_y102619_s9_b4_vT http://zavest.net/clanki/andrej-skvarca Andrej Skvarča Mengeš

2. Lega nekaterih cerkva v Sloveniji nam z uporabo sodobnih geodetskih tehnik pokaže pravilno geometrijo, ki jo nikakor ne moremo pripisati naključju.. Cerkve večinoma stojijo na mestih starodavnih svetišč, to so kraji čaščenja poganskh kultov. Če res obstoja geometrija med njimi, so bile za lokacije teh svetišč opravljene geodetske izmere, ki so dosegale natančnost današnjih geodetskih meritev. Tudi brez visokega znanja kartografije ni šlo.

3. Cerkve velikokrat stojijo osamljene, daleč na poljih, na gozdnatih pobočjih... Dr. Ivan Sedej v svoji knjigi "Sto najlepših cerkva na Slovenskem“ pravi: "Nikjer v Evropi ni toliko cerkva postavljenih daleč zunaj naselij, kot prav na Slovenskem.“ Ne raziskujem pomena mest, kjer stoji posamezna cerkev – na primer energetsko polje cerkve - temveč sistem pravilnih geometrijskih likov in vzorcev v slovenski pokrajini, ki ga tvorijo lokacije, kjer stojijo nekatere cerkve. Ta geometrijski sistem najdemo le na zemljevidu, bodisi papirnatem, ali digitalnem. Torej so tudi kreatorji tega sistema morali poleg zemljemerstva poznati nek način načrtovanja, čemur danes rečemo kartografija.

4. Ali je ta sistem res načrtovan ali je le naključje? Je mogoče ovreči to odkritje in z naključnimi točkami dobiti podoben geometrijski sistem? Naredil sem to in nametal enako število naključnih točk na podobnih razdaljah, jih s popolnoma isto metodo analiziral in... ...našel sem le povezave po linijah in krožnicah, NISEM pa našel pentagramov, vzporednic, posebnih kotov, več enakih razdalj... To pomeni, da lahko vsak, ki to poskusi, najde točke v ravnih črtah in v krogih, ali na zemljevidu, ali pa na listu papirja, kamor nariše gručo pikic in z ravnilom išče več pik v ravni črti ali išče kroge s šestilom. Torej govorice o tem, da cerkve stojijo v krogih ali v “energetskih linijah” lahko ovržemo, saj pri dovolj številni gruči NAKLJUČNIH točk ZMERAJ najdemo linije in kroge.

5. Jaz odpiram uganko TEHNIKE geodetskih izmer. Samo s palico, vrvjo in kamnom je nemogoče tako natančno izmeriti lokacije. Pripomočki, ki so jih poznali stari narodi, kot je MERKHET pri Egipčanih, DIOPTRA pri Grkih in GROMA pri Rimljanih, so premalo natančni, čeprav je geodetsko znanje v starem Rimu, posebej pa v Grčiji, daleč prekašalo srednji vek vse do prihoda renesanse. S prej naštetimi instrumenti so merili s prostim očesom brez optike, kakršna je npr. v današnjem teodolitu, ki ga poznamo komaj sto let. Kljub temu so stari Grki določili velikost Zemlje in izvajali geodetske izmere tudi na osnovi ASTRONOMSKIH OPAZOVANJ.

6. V tej raziskavi obravnavam tri območja v Sloveniji: prvo z Mengšem v sredini sega od Črnuč do Kamniških planin in od Šmarne gore do Lukovice, drugo je Šebreljska planota z okolico blizu Idrije, tretje je okolica Stične na Dolenjskem. Novoodkriti in še neobjavljeni vzorci so v prvem, Mengeškem območju ter povezave med območji, ki kažejo na celovit sistem. Do sedaj neodkrita je uporaba metra, čeprav je bil le-ta uradno sprejet šele leta 1795.

7. Dokazana je uporaba metra, čeprav je bil sprejet šele leta 1795. Pri odkrivanju geometrije sem ugotovil, da so nekatere dolžine v metričnih enotah, ali v km ali 100 kratnikih metra. To se vidi na spodnji sliki, kjer najdemo devet razdalj, dolgih 5.400 m. Podoben primer najdemo na zemljevidu s trikotnikom 68-68-40, kjer se dvakrat ponovi razdalja 68.000 m.

8. METODA: geokodiranje cerkva, to je določitev prostorskih koordinat sem pridobil na dva načina: na Geodetski upravi Slovenije, kjer so prosto dostopne in iz elektronskega Atlasa Slovenije. Poleg y in x koordinate nastopa tudi višina objektov ter ukrivljenost površja Zemlje, ki ima obliko krogle - geoida. Višinske razlike cerkva ne vplivajo na najdeno geometrijo, ker je le-ta definirana v ravnini, je torej ravninska oz. dvo-dimenzionalna. Iskanje geometrije sem izvedel v CAD programu. Vse koordinate sem vnesel v metrih in tako tudi izmere dobil v metrih. Vzorce lahko razvrstimo na vzporedne in pravokotne povezave, povezave pod kotom nagnjenosti zemeljske osi 23,5 stopinj, pravilne peterokotnike oziroma pentagrame, povezave med območji ter odslikavo položaja zvezd iz ozvezdja Veliki voz.

9. Ozvezdje Veliki voz imenovan tudi "plug" je del Velikega medveda. Opazno je odstopanje od današnjega položaja zvezd. Možno je, da cerkve kažejo položaj zvezd v preteklosti. Vendar je potreben čas za tako obsežne spremembe najmanj deset tisoč let. Možnost, da cerkve kažejo položaj zvezd, kot je viden z neke druge lokacije na severni zemeljski polobli, odpade, ker je Veliki voz tako oddaljen, da niti letno gibanje Zemlje okoli Sonca ne povzroča opaznih odstopanj. Najverjetneje je to le približna slika tega ozvezdja, saj so nekatere od teh cerkva vljučene tudi v druge, natančne vzorce. Ostane še možnost v kategoriji "science fiction", to je, da cerkve kažejo položaj zvezd, kot je viden z lokacije nekje v vesolju...

10. Skozi tisočletja je Slovenska zgodovina tesno povezana s sosednjimi deželami. Gotovo obstaja povezanost tudi v gradnji svetišč, saj ne morejo biti geometrijske zakonitosti enakih razdalj, pentagramov, vzporednic in podobno, posebnost samo današnjega osrednjega slovenskega prostora. Kaj podobnega bi zelo verjetno našli v Avstriji, Madžarski, Hrvaški ali Furlaniji. Mogoče celo širše, v Evropi, na svetu? Sv. Lambert,  Pristava nad Stično: peterokraka zvezda na stropu prezbiterija

11. Kam naprej? S sistematičnim zbiranjem informacij lahko pridemo do presenetljivih odkritij, seveda znanstveno neoporečnih in mogoče bomo kmalu brali izredno zanimiv članek, kako so izvajali geodetske meritve pred tisočletji, mogoče članek o sistemu, ki so ga tvorila svetišča... Zato vabim bralce, da komentirajo ali prispevajo koristne informacije na: andrej.skvarca@gmail.com http://www.geopedia.si/#T1721_x483479_y102619_s9_b4_vT http://zavest.net/clanki/andrej-skvarca http://freeweb.t-2.net/andrej-skvarca