Univerza v Ljubljani Biotehni ka fakulteta Oddelek za agronomijo Seminarska naloga pri izbirnem predmetu Pridelovanje p

1. Univerza v LjubljaniBiotehni�ka fakultetaOddelek za agronomijoSeminarska naloga pri izbirnem predmetu Pridelovanje polj�cinSoja in krmni grah Majcen Primo� Agronomija � UNI 26.02.2005

2. Botanicna razdelitev strocnic Oddelek: Spematopyta � semenovke Pododdelek: magnoliophytina (Angiospermae) � kritosemenke Razred: Magnoliatae (Dicotyledonae) � dvokalicnice Podrazred: Rosidae (Rosiflorae) Red: Fabales Dru�ina: Fabaceae (Leguminosae) � strocnice

3. Korenine Na koreninah vseh strocnic so v majhnih gomoljckih nitrifikacijske bakterije iz rodu Rhizobium, ki ve�ejo du�ik iz zraka in ga dajejo na voljo rastlini, v zameno pa dobivajo organske snovi iz rastlin.

4. Soja (Glycine max L., Merr.) je svetovna strate�ka kultura uporabna predvsem v prehrani �ivali surova soja vsebuje inhibitor tripsina, zato je potrebna toplotna obdelava sojo sejemo za polj�cinami, kot so: �ita, okopavine, oljnice, razne industrijske rastline itn.

5. Soja soja je kot tudi druge strocnice dober predposevek za vse ostale polj�cine Cas setve je podoben casu setve koruze (15.4. � 15.5.) minimalna temperatura za kalitev je 10oC, za vznik pa 12oC

6. Soja setvena norma je 80 do 100 kg/ha, oz. 60 do 90 rastlin/m2 medvrstna razdalja se giblje med 20 do 100 cm, najpogosteje med 30 do 50 cm globina setve je 4 � 6 cm

7. Soja �etev poteka od 10.9. do 25.9 ce seme skladi�cimo, vla�nost ne sme presegati 13 do 14% pridelek soje je od 2,5 do 4 tone na hektar vsebuje okoli 30% beljakovin vsebnost olja 17-22%

8. Soja Uporabnost soje: v prehrani ljudi (juhe, solate, svaljki, kruh, pecivo, omake, mleko, mlecni izdelki, meso,..) v prehrani �ivali (zrnje � sojine pogace in zelena masa) v industriji (za krmila, pridobivanje olja, �ivilsko predelovalna industrija, farmacija, za barve, lake, plasticne mase, tekstil, papir,�)

9. Krmni grah (Pisum sativum L. var. arvense) za predhodni posevek krmni grah ni posebno obcutljiv, s hlevskim gnojem pognojene okopavine pa naj bi bile najbolj�i predposevek cas setve je od 15.2. do 30.3. zgodnja setev je bolj�a, ker grah prej izrabi vlago in temprerature, tako se podaj�a rastna doba in kopicenje hranil v zrnju, s cimer se poveca tudi hektarski pridelek

10. Krmni grah setvena norma je od 200 do 250 kg/ha, oz. 100-120 rastlin/m2. najbolje je, ce setev opravimo z �itno sejalnico, s tem da vsako drugo enoto oz. vrsto zapremo, torej sejemo na medvrstno razdaljo 24 cm. Izku�nje setve zadnjih let pa so pokazale, da se zelo dobro obnese tudi setev v vsako vrsto (12 cm) globina setve je 4 cm (3-6cm).

11. Krmni grah �etev poteka od 10.7 do 20.7 �etev opravimo z �itnim kombajnom krmni grah dozori nekje med ozimnim jecmenom in p�enico pridelek je ob optimalnih pogojih 4 � 6 ton na hektar vsebuje 22-26% beljakovin

12. Krmni grah Krmni grah je uporaben pri krmljenju pra�icev in govedi, kot samostojen vir beljakovin pri govedu ali pa kot dodatek beljakovinske krme: - suho zrnje, ki ga sproti meljemo, - silirano zmleto zrnje, - zeleno maso za zeleno krmo, - sila�a zelene mase, - slama za krmljenje plemenskih svinj, visoko brejih krav, telic

13. Primerjava polj�cin

14. Povr�ine pod krmnim grahom in sojo v letih 2003 in 2004