KRIVDA in ODGOVORNOST ZA HUJŠO POSLEDICO

1. KRIVDA in ODGOVORNOST ZA HUJŠO POSLEDICO doc. dr. Liljana Selinšek (sreda, 3.12.2008, torek, 9.12.2008)

2. SPREMEMBE V SISTEMU KRIVDE • KZ: dve vrsti krivde: NAKLEP (17. člen KZ) in MALOMARNOST (18. člen KZ), ki imata vsaka dve uzakonjeni obliki – • direktni naklep in eventualni naklep; • zavestna malomarnost in nezavestna malomarnost • + ZAVEST O PREPOVEDANOSTI DEJANJA • KZ-1: dve vrsti krivde: NAKLEP (25. člen KZ-1 – določba je vsebinsko nespremenjena – še vedno ločimo direktni in eventualni naklep) in MALOMARNOST (26. člen KZ-1 – spremenjen koncept: malomarnost se po novem veže na storilčevo ravnanje in ne na prepovedano posledico!) • 25/I: nova definicija malomarnosti • 25/II: kriterij za ločevanje malomarnosti od eventualnega naklepa • 25/III: kriterij za ločevanje malomarnosti od nesrečnega naključja • + ZAVEST O NASPROTNOSTI PRAVU (vsebinsko je enaka zavesti o prepovedanosti dejanja, ki jo je uzakonjal KZ). Pozor: nov koncept malomarnosti ni izpeljan dosledno, ker zakon v 2. in 3. odstavku še vedno opredeljuje storilčev odnos do posledice in ne do ravnanja!! Kaznivost malomarnosti: 27. člen KZ-1 =15/III KZ in 45. člen KZ (ni vsebinskih sprememb; v 27. členu KZ-1 pa je dodana nova določba o tem, da mora biti tisti, ki stori kaznivo dejanje z naklepom, vedno kaznovan strožje od tistega, ki stori istovrstno dejanje iz malomarnosti) Odgovornost za hujšo posledico: 28. člen KZ-1=19. člen KZ (ni vsebinskih sprememb)

3. Spremenjeni koncepti krivde na primeru: • Praktikum, primer 297/ stran 139: A je B-ju povzročil hudo telesno poškodbo, zaradi katere je B v nekaj dneh umrl. Presodite obliko krivde A-ja v naslednjih primerih (pri tem izhajamo iz domneve, da je bila huda telesna poškodba povzročena z direktnim naklepom; presojamo pa obliko krivde do smrtne posledice!): a) če je A želel ubiti B-ja: V tem primeru gre ob upoštevanju A-jeve krivde za dokončano (!) kaznivo dejanje uboja po členu 115/I KZ-1. A je to kaznivo dejanje izvršil s krivdno obliko direktnega naklepa, saj se je zavedal svojega dejanja in ga je hotel storiti! 123/II KZ-1 v kombinaciji z 28. členom KZ-1 v tem primeru ne pride v poštev, ker storilec glede hujše (torej smrtne) posledice ni ravnal malomarno, ampak je bila ta posledica zajeta v njegovem (direktnem) naklepu! b) če A ni mogel predvideti, da bi zaradi poškodbe B lahko umrl: V tem primeru je treba ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 26. člena KZ-1 (vemo, da smrtne posledice ni bilo mogoče pričakovati in s tem A tudi ni mogel predvideti njenega odvračanja, ne vemo pa, ali je ta posledica nastala kljub potrebni pazljivosti storilca – zakon torej smiselno sprašuje po tem, ali je bil storilec ob tem, ko je drugemu (naklepno) povzročal hudo telesno poškodbo, dovolj pazljiv v smeri izognitve smrtni posledici! Če je odgovor pozitiven, bo A odgovarjal za kaznivo dejanje hude telesne poškodbe po členu 123/I KZ-1, saj mu do smrtne posledice ni mogoče očitati malomarnosti in s tem tudi ne odgovornosti za hujšo posledico (prim. 28. člen KZ-1). c) če si A ni želel B-jeve smrti, bi jo pa lahko predvidel: V tem primeru je treba ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 26. člena KZ-1 (vemo, da je smrtno posledico A lahko pričakoval, ne vemo pa, ali je vanjo privolil (dejstvo, da A posledice ni želel, še ne pomeni, da vanjo ni privolil!), prav tako ne vemo, ali je A ukrenil karkoli v zvezi z odvračanjem te posledice). Če se ugotovi, da v posledico ni privolil, posledica pa je nastala, ker je iz lahkomiselnosti ni pravočasno odvrnil, bo A odgovarjal za hudo telesno poškodbo po členu 123/II KZ-1, saj mu je do hujše (smrtne) posledice mogoče očitati malomarnost (prim. 28. člen KZ-1). Za vajo: • Primeri iz Praktikuma: • primer št. 236/stran 122 – 123 - primer št. 274 /stran 133 • primer št. 238 /stran 123 - primer št. 276 /stran 134 • primer št. 240/stran 123 - primer št. 290 /stran 138 • primer št. 244 /stran 124 - primer št. 296 /stran 139 • primer št. 255/stran 126 - primer št. 284 /stran 136 - primer št. 260 /stran 128