500 likes | 727 Views
EVROPSKI IZOBRAŽEVALNI SISTEMI IN POLITIKE 9 . predavanje. doc. dr. Dejan HOZJAN. VSEBINA. Avtonomija in odgovornost učiteljev. AVTONOMIJA IN ODGOVORNOST UČITELJEV. Izhodišča avtonomije učiteljev
E N D
EVROPSKI IZOBRAŽEVALNI SISTEMI IN POLITIKE 9. predavanje doc. dr. Dejan HOZJAN
VSEBINA Avtonomija in odgovornost učiteljev
AVTONOMIJA IN ODGOVORNOST UČITELJEV • Izhodišča avtonomije učiteljev • V zadnjih dveh desetletjih so se upravne, finančne in kadrovske pristojnosti nenehno prenašale od države oziroma centralnih oblasti na lokalne ravni, vsebinske reforme pa so se precej manj nagibale k prenosu pedagoške avtonomije od zgoraj navzdol
AVTONOMIJA IN ODGOVORNOST UČITELJEV Letnice pomembnejših reform, ki so povečale ali zmanjšale avtonomijo učiteljev
AVTONOMIJA IN ODGOVORNOST UČITELJEV Razlogi za pojav avtonomije učiteljev - Povečevanje učiteljeve avtonomnosti zaradi: 1. Naraščajoče šolske avtonomije in decentralizacije (večja delovna obremenitev: razvoj kurikuluma, prevzemanje novih vsakodnevnih obveznosti in širjenju obveznosti učiteljev) 2. Ugotovitve nacionalnih in mednarodnih standardiziranih preizkusov znanja (“PISA šok” – npr. Nemčija, Francija, Madžarska, Norveška) 3. Integracija otrok s posebnimi potrebami (npr. Francija, Ciper, Švedska)
AVTONOMIJA IN ODGOVORNOST UČITELJEV • Pomisleki o avtonomiji učiteljev • - Sodobni pomisleki o smotrnosti večanja avtonomije učiteljev (npr. Madžarska – Nacionalni jedrni kurikulum)
AVTONOMIJA IN ODGOVORNOST UČITELJEV Oblike avtonomije Popolna – v mejah predpisov/predpisov ni Delna – med več predpisanimi možnostmi Ni avtonomije – odločanje ni v pristojnosti šole Delegirana – avtonomije je/ni - odvisno od danega pooblastila
AVTONOMIJA IN ODGOVORNOST UČITELJEV • Kurikulum in avtomija učiteljev • Oblike kurikuluma: • 1. Učno-vsebinski kurikulum • 2. Učno-ciljni kurikulum • 3. Procesno-razvojni kurikulum • *primer • Vloga učitelja v pri določanju obveznih vsebin kurikuluma je relativno majhna avtonomija učiteljev (v pristojnosti države ali ravnatelja)
AVTONOMIJA IN ODGOVORNOST UČITELJEV Šolska avtonomija pri vsebini obveznega kurikuluma
AVTONOMIJA IN ODGOVORNOST UČITELJEV Šolski nosilci odločanja o vsebinah minimalnega obveznega kurikuluma
AVTONOMIJA IN ODGOVORNOST UČITELJEV • Kurikulum in avtomija učiteljev • Večja vloga učitelja v pri določanju izbirnih vsebin kurikuluma (* primer)
AVTONOMIJA IN ODGOVORNOST UČITELJEV Šolska avtonomija pri vsebini kurikuluma izbirnih predmetov
AVTONOMIJA IN ODGOVORNOST UČITELJEV Šolski nosilci odločanja o vsebinah izbirnih predmetov
AVTONOMIJA IN ODGOVORNOST UČITELJEV • Metode poučevanja in avtomija učiteljev • V vseh državah pustijo šolam, da se same odločajo o uporabi raznovrstnih metod poučevanja, čeprav so pogosto vpeljani postopki spremljanja, denimo inšpekcijski.
AVTONOMIJA IN ODGOVORNOST UČITELJEV Šolska avtonomija pri izbiri metod poučevanja
AVTONOMIJA IN ODGOVORNOST UČITELJEV Šolski nosilci odločanja o izbiri metod poučevanja
AVTONOMIJA IN ODGOVORNOST UČITELJEV • Učbeniki in avtomija učiteljev • Učitelji so popolnoma svobodni pri izbiri učbenikov ali pa jih morajo izbrati z vnaprej določenega seznama (v posameznih primerih v sodelovanju z ravnateljem ali upravnim organom šole).
AVTONOMIJA IN ODGOVORNOST UČITELJEV Šolska avtonomija pri izbiri šolskih učbenikov
AVTONOMIJA IN ODGOVORNOST UČITELJEV Šolski nosilci odločanja o izbiri šolskih učbenikov
AVTONOMIJA IN ODGOVORNOST UČITELJEV Delitev učencev v skupine in avtomija učiteljev - Prevladujoča nosilca delitve učencev v skupine sta ravnatelj in učitelj, ki skupaj odločajo o tem, kako bodo delili učence na oddelke in v skupine. * primer
AVTONOMIJA IN ODGOVORNOST UČITELJEV Šolska avtonomija pri merilih za delitev učence v skupine pri obveznih učnih dejavnostih
AVTONOMIJA IN ODGOVORNOST UČITELJEV Šolski nosilci odločanja o merilih za delitev učencev v skupine pri obveznih učnih dejavnostih
AVTONOMIJA IN ODGOVORNOST UČITELJEV Notranje ocenjevanje učencev in avtomija učiteljev - V veliki večini evropskih držav učitelji sami ali skupaj s šolskim ravnateljem odločajo o izhodiščih za ocenjevanje znanja učencev (razen Nemčije, Španije, Francije in Velike Britanije). * primer
AVTONOMIJA IN ODGOVORNOST UČITELJEV Šolska avtonomija pri merilih za notranje ocenjevanje učencev
AVTONOMIJA IN ODGOVORNOST UČITELJEV Šolski nosilci odločanja o izbiri meril za notranje ocenjevanje učencev
AVTONOMIJA IN ODGOVORNOST UČITELJEV Šolska avtonomija in odločanje o ponavljalcih
AVTONOMIJA IN ODGOVORNOST UČITELJEV Šolski nosilci odločanja o ponavljanju razreda
AVTONOMIJA IN ODGOVORNOST UČITELJEV Vsebina končnih izpitov in avtomija učiteljev - Ob koncu primarne šole so končni izpiti redki v evropskih državah. V državah, kjer imajo izpite po končani 2. ravni ISCED, pa se ti le redko načrtujejo v šolah. - Vloga šol in učiteljev pri načrtovanju vsebine pisnih izpitov, ki jih morajo učenci opraviti za pridobitev spričevala o izobrazbi, pa se precej razlikuje med državami.
AVTONOMIJA IN ODGOVORNOST UČITELJEV Šolska avtonomija pri pripravi vsebine izpitov za pridobitev spričevala o izobrazbi
AVTONOMIJA IN ODGOVORNOST UČITELJEV Sodelovanje šolskih nosilcev odločanja pri pripravi vsebine izpitov za pridobitev spričevala o izobrazbi
AVTONOMIJA IN ODGOVORNOST UČITELJEV • Delovni čas in avtomija učiteljev • - V večini držav je delovni čas opredeljen kot čas, namenjen dvema poglavitnima dejavnostma: poučevanju na eni strani ter pripravi učnih ur in ocenjevanju na drugi. • V večini državah opredeljujejo tudi natančno število ur učiteljeve prisotnosti na šoli za dejavnosti (npr. sestankovanje ali upravne dolžnosti) • * primer
AVTONOMIJA IN ODGOVORNOST UČITELJEV Uradne definicije delovnega časa učiteljev
AVTONOMIJA IN ODGOVORNOST UČITELJEV Posebne naloge in avtomija učiteljev - Najbolj običajne dodatne naloge učiteljev so: 1. nadomeščanje odsotnih učiteljev (ponavadi kot redna naloga / v polovici držav) in 2. mentorstvo prihodnjim in novim učiteljem (v več kot polovici držav).
AVTONOMIJA IN ODGOVORNOST UČITELJEV Posebne naloge učiteljev, zahtevane z zakonodajo ali drugimi uradnimi dokumenti in opredeljene v pogodbah o zaposlitvi
AVTONOMIJA IN ODGOVORNOST UČITELJEV Skupinsko delo in avtomija učiteljev - Skupinsko delo je najpogosteje definirano kot sodelovanje učiteljev pri razčlenjevanju šolskega načrta in kurikuluma, izvajanju medpredmetnih dejavnosti, sodelovanju pri notranji evalvaciji in ocenjevanju učencev. - V mnogih državah so s predpisi ali uradnimi navodili določena pravila za skupinsko delo.
AVTONOMIJA IN ODGOVORNOST UČITELJEV Vpeljevanje skupinskega dela med učiteljeve naloge
AVTONOMIJA IN ODGOVORNOST UČITELJEV Stalni strokovni razvoj in avtomija učiteljev - Stalno strokovno izpopolnjevanje, ki ga organizirajo odgovorne oblasti in je povezano z vpeljavo izobraževalnih novosti, je splošna strokovna dolžnost učiteljev v vseh državah. Ni pa učiteljeva obveznost v vseh državah. - Pri opredeljevanju minimalnega časa za strokovni razvoj so med posameznimi državami velike razlike. - Izbira programov stalnega strokovnega razvoja je večkrat odvisna od nacionalnih načrtov centralnih oblasti, ki določajo prednostne naloge in se nanašajo na kompetence in spretnosti učiteljev.
AVTONOMIJA IN ODGOVORNOST UČITELJEV Stalni strokovni razvoj in avtomija učiteljev - Načrti za usposabljanje so lahko oblikovani tudi na šolski ali lokalni ravni, kot del razvojnih načrtov šol. - Učitelji v vseh državah izbirajo posamična usposabljanja iz določene ponudbe. - V večini držav dejavnosti za stalni strokovni razvoj navadno ne potekajo med delovnim časom učiteljev (razen ob izpolnjevanju določenih pogojev). - V nobeni državi nimajo posebnih, za posameznega učitelja določenih sredstev, ki bi jim omogočal udeležbo pri dejavnostih za stalni strokovni razvoj.
AVTONOMIJA IN ODGOVORNOST UČITELJEV Položaj stalnega strokovnega razvoja učiteljev
AVTONOMIJA IN ODGOVORNOST UČITELJEV Minimalni čas (v urah) na leto, ki ga morajo učitelji nameniti stalnemu strokovnemu razvoju
AVTONOMIJA IN ODGOVORNOST UČITELJEV Oblikovanje načrta usposabljanja za stalni strokovni razvoj učiteljev
AVTONOMIJA IN ODGOVORNOST UČITELJEV • Sodelovanje pri reformah in avtomija učiteljev • - Od sredine dvajsetega stoletja so učitelji v reformah sodelovali predvsem po skupinskem poti, po kateri se oblast z vrha navzdol posvetuje s sindikati, in ne nasprotno. • Oblike sodelovanja učiteljev pri kurikularnih reformah: • 1. kolektivno (sindikalno) sodelovanje • 2. sodelovanje učiteljev v strokovnih telesih • 3. individualno posvetovanje (podajanje mnenj prek javne razprave).
AVTONOMIJA IN ODGOVORNOST UČITELJEV Sodelovanje učiteljev ali sindikatov pri reformah, ki zadevajo položaj in delovne razmere učiteljev
AVTONOMIJA IN ODGOVORNOST UČITELJEV Sodelovanje učiteljev ali sindikatov pri kurikularnih reformah
AVTONOMIJA IN ODGOVORNOST UČITELJEV • Odgovornost in avtomija učiteljev • Glavne značilnosti ugotavljanja odgovornosti učiteljev: • 1. Ugotavljanje se pojavlja v številnih oblikah (individualne inšpekcije, šolske samoevalvacije itd.) • 2. Opazovanju učiteljevega ravnanja se pridružuje analiza rezultatov. • 3. Pojavlja se kolebanje med individualno in kolektivno evalvacijo. • 4. S širitvijo odgovornosti učiteljev in razvojem ukrepov za ugotavljanje odgovornosti v večini držav niso bile vpeljane ustrezne spodbude.
AVTONOMIJA IN ODGOVORNOST UČITELJEV Uradni postopki za individualno in kolektivno evalvacijo učiteljev
AVTONOMIJA IN ODGOVORNOST UČITELJEV Individualna in kolektivna evalvacija učiteljev
AVTONOMIJA IN ODGOVORNOST UČITELJEV Individualne spodbude in ukrepi za uveljavljanje poklica
AVTONOMIJA IN ODGOVORNOST UČITELJEV Splošne ugotovitve - Šole in učitelji nimajo večje avtonomije na tistih področjih, ki zagotavljajo enotnost sistema vzgoje in izobraževanja (minimalni obvezni kurikulum ter preizkuse znanja, ki vplivajo na učenčev uspeh v zaključnih spričevalih za pridobitev izobrazbe itd.). - Avtonomija šol in učiteljev (večinoma s sodelovanjem ravnateljev) večja pri vsakodnevnem pedagoškem delu (metode poučevanja, izbira ustreznih učbenikov, oblikovanje oddelkov in učnih skupin itd.).